Vrtnarjenje na visokih gredah

Visoka greda predstavlja priložnost, da vzgojimo nekaj domačih vitaminov tudi če nimamo prostora za klasičen zelenjavni vrt, ker pri njej odpadejo mnoga »težaška« dela, ki so potrebna pri klasičnem vrtnarjenju, a je primerna tudi za bolj zaposlene ljubitelje domače zelenjave.

Potek dela

Visoke grede so primerne tako za terase in balkone kot tudi za hišne vrtove. Priprave se lotimo jeseni, saj imamo takrat na razpolago ves potreben material in prostor. Izberemo sončno lego. Najprej postavimo okvir, ki ne sme biti širši od 150 cm, dolžina pa je odvisna od naših potreb. Nato oblikujemo kup iz lesa, ostankov koruznice in drugih stebel. Lesni material dobro potlačimo, saj bo služil kot drenaža. Na ta kup lesa naložimo travno rušo, in sicer tako, da zeleni del položimo na les, korenine pa so obrnjene navzgor. Če nimamo dovolj travne ruše, uporabimo tudi nerazpadle organske odpadke, grobi kompost in podobno. Na to plast naložimo nekaj centimetrov debelo plast listja, ki jo pokrijemo s tanko plastjo zemlje. Na zemljo nasujemo debelejšo plast grobega, nepresejanega komposta z deževniki. Ta plast naj bo debela najmanj 20 cm. Nanjo nasujemo plast substrata za vrt Plantella Univerzalno vrtno zemljo. Na koncu nasujemo še od 15 do 20 cm debelo plast vrtne zemlje. Ta naj bo obogatena z dolgo delujočim organskim gnojilom Plantella Organik. Pred zimo nato celotno gomilo zavarujemo s smrekovimi vejami, koruznico, slamo ali listjem, da se kup pozimi ne sesede. To zadnjo plast spomladi seveda odstranimo. Zgornjo plast zemlje vsako pomlad obnovimo, dodamo novo. Vsako leto dodamo tudi manjšo količino organskega gnojila visoke vrednosti Bio Plantella Nutrivit, ki je zaradi svojega ekonomičnega pakiranja še posebej priročen za manjše površine. Izbiramo lahko med univerzalnim Nutrivitom, če gojimo vrtnine z bolj specifičnimi potrebami, pa lahko izberemo specializirane različice, ki so letošnja novost v asortimanu organskih gnojil. Izbiramo tako lahko med Bio Plantella Nutrivitom za jagode in jagodičevje, Bio Plantella Nutrivitom za paradižnik in ostale plodovke ter Bio Plantella Nutrivitom za listnato zelenjavno.

Kaj raste na takšnih gredah?

Na visokih gredah lahko gojimo prav vse vrtnine. Smiselno je, da razmislimo o mešanih posevkih, predvsem zato, da na manjšem prostoru pridelamo več vrtnin. Tako lahko sadimo paradižnik, kumare na opori ali papriko, ki rastejo v višino, mednje pa spomladi posejemo solato berivko ali pa posadimo sadike solate, jeseni pa posejemo motovilec ali špinačo. Med vrstice solate posejemo mesečno redkvico, med vrste nizkega fižola pa posadimo zgodnje zelje. Ob robu visoke grede naj rastejo plazeče vrtnine, kot so bučke, novozelandska špinača, tudi visok fižol se lahko povesi navzdol, namesto da bi rasel navzgor. Namesto špinače morda posadimo mangold ali blitvo, saj nam ti dve rastlini dasta več pridelka kakor vsa greda špinače. Korenček in por lahko rasteta skupaj.

Vsako pobrano rastlino hitro nadomestimo z novo, zemljo pa samo rahlo prerahljamo. Pri tem ne pozabimo tudi na zelišča in kakšno cvetlico. Ker je prostora malo, naj raste na gredi ognjič in mogoče ob robu kakšna kapucinka. Kmalu boste sami ugotovili, kako in kaj saditi. Paziti je potrebno le, da večje rastline ne senčijo manjših, skratka, da jih pravilno razdelimo po gredi.