Septembra je čas za pripravo ozimnice

Septembra začnemo na vrtovih intenzivno shranjevati pridelke. Naredimo zasipnice, če je to mogoče, ali pridelke spravimo v kleti, ravno tako lahko določene vrste zelenjave (fižol, rdeča pesa ...) vložimo, medtem ko nekatere vrste pripravimo za zamrzovanje.

Ko shranjujemo zelenjavo, moramo biti pozorni predvsem na to, da je ne pobiramo v mokrem vremenu, saj je pobrana v takih vremenskih razmerah, manj obstojna. Predvsem pri shranjevanju radičev moramo biti pozorni, da bodo rastline suhe - s tem se bomo izognili gnitju med shranjevanjem.

In kako pravilno pripravimo radiče za shranjevanje?

Pri nas smo se s tem vprašanjem ukvarjali kar nekaj časa. Pomembno je, da je radič primerno zrel, poklicni vrtnarji tej zrelosti pravimo tehnološka zrelost. To je takrat, ko rastlina preneha svojo vegetativno rast; pri radiču to opazimo tako, da so glavice kompaktne, nekateri spodnji listi pa začnejo rjaveti. Radiči, namenjeni shranjevanju, to fazo največkrat dosežejo konec septembra ali v prvi polovici oktobra. Rastline, ki jih bomo namenili shranjevanju, bomo iz tal izpulili s koreninami vred, te bomo nekoliko otresli prsti, pri čemer naj je nekaj le ostane na koreninah, poleg tega bomo odstranili odmrle ali nagnite liste. Tako pripravljene glavice pri nas zložimo v lesene ali plastične zabojčke, ki omogočajo kroženje zraka okrog rastlin.

Zabojčke nato postavimo v prostor, kjer je stalna temperatura, ki pa naj ne bo previsoka (rastline se najdalj obdržijo pri temperaturi med 0 in 5 stopinj Celzija). Najbolj primerne za shranjevanje zelenjave so stare kleti, ki imajo zelo konstantno klimo.

Kaj pa korenje?

Poleg radiča je pri nas zelo pomembna zelenjava, ki jo shranimo, korenje. Populimo ga v suhem vremenu in rastlinam porežemo perje. Korenje nato zložimo v zabojčke, v katere smo pred tem že nabrali suho orehovo listje. Slednje korenje dolgo časa ohranja sveže. Tudi te zabojčke postavimo v klet.

Kako podaljšati čas obiranja?

Veliko zelenjavnih vrst, ki jih pridelujemo na vrtu, je zelo občutljivih za pozebe. Sem sodijo vse plodovke (paradižnik, paprika ...) ter tudi fižol, zato jih pri nas še toliko bolj cenimo, ko jih jeseni obiramo. Predvsem stročji fižol je najslajši prav tisti, ki ga poberemo tik pred prvo pozebo. Pri nekaterih rastlinah se nevšečnostim s pozebo izognemo tako, da jih sadimo v lonce v rastlinjak. Razloga za to sta dva. Prvi je, da tako podaljšamo obdobje, ko lahko uživamo svež paradižnik, papriko in druge rastline. Drugi razlog - ta pri nas velja predvsem pri kumaricah za vlaganje - pa je, da v poletnih mesecih nimamo veliko časa, ki bi ga lahko namenili shranjevanju zelenjave za domače potrebe. Zato kumarice za vlaganje posadimo v lonce, te postavimo v rastlinjak, rastline napeljemo na mreže ter obiramo septembra oziroma dokler zunaj ni tako hladno, da rastline brez ogrevanja ne rastejo več.