V trgovskih centrih slovenski česen najpogosteje nadomešča
kitajski, ki je navadno večji in cenejši od domačega, žal pa je tudi sumljive
kakovosti. Najboljši je z domačega vrta, saj tako natančno vemo, kako je bil
pridelan. Da bo pridelava lažja, pridelek pa obilen in zdrav, je dobro poznati ključne pogoje in navodila za pridelavo, ki jih povzemamo v nadaljevanju.
Sajenje česna - jeseni ali spomladi?
Česen za dobro rast potrebuje veliko svetlobe, zato ga sadimo jeseni po 15. oktobru ali zelo zgodaj spomladi. Tako bo v kratkih dneh zime in zgodnje pomladi odgnal liste, ko se bodo dnevi začeli daljšati, pa se bodo oblikovali stroki.
Jeseni posajen česen (na primer Ptujski jesenski ali
Jesenski Anka) bo praviloma večji, ostrejšega okusa in lažje se bo lupil od
tistega, ki ga posadimo zgodaj spomladi (na primer Ptujski spomladanski).
Po drugi strani pa ima spomladanski česen drobnejše glavice
z več stroki, ki bolje prenašajo shranjevanje od jesenskih sort.
Tudi zamujanje s pobiranjem pridelka nam lahko povzroči težave: dan se začne krajšati in listi ter korenine začnejo ponovno odganjati, posledica tega pa je zmanjšanje suhe snovi v strokih.
Pogoji za gojenje česna
1. SonceČesen je čebulnica, ki ni toplotno zahtevna in veliko laže prenaša mraz kot čebula, ker vsebuje več suhe snovi. Rasti začne že pri 3 stopinjah Celzija, zato ga je mogoče jeseni saditi, dokler ne zmrzuje.
Za rast potrebuje močno osvetlitev, zato ga posadimo na sončnem in pred vetrom zaščitenem delu vrta, prav tako tudi ni primeren kot vmesni posevek, še zlasti ne med više rastočimi rastlinami. Pri tem je eden od nujnih pogojev, da se bodo česnovi stroki lepo razvili, tudi dolg dan.
2. VodaV nasprotju s splošnim prepričanjem, da ima česen skromne potrebe po vodi, moramo za enakomerno vlažnost tal poskrbeti predvsem ob saditvi, sicer bomo dobili maloštevilne stroke skromne teže.
V času dozorevanja pridelka pa je priporočljivo, da so tla čim bolj suha, kar v praksi pomeni, da česen prenehamo zalivati približno dva tedna pred spravilom.
3. TlaNajbolj mu godijo dobro odcedna glinasto-peščena tla, na
težjih tleh pa je zanj bolje narediti okoli 15 centimetrov dvignjene grede.
Kot vse čebulnice ima tudi česen rad tla, ki so dobro
založena z organskimi snovmi. Zato je ob pripravi za sajenje najboljše dodati
organsko gnojilo Plantella Organik (0,5 kg/10 m2): za prst
gnojilo pomeni »shrambo« hranil, ki se sproščajo postopoma.
Poleg tega česen ne mara prekisle zemlje - lahko se zgodi,
da rastlinice na njej sploh ne bodo vzniknile. Tej težavi se je mogoče
postaviti po robu s sredstvom za odpravljanje kislosti tal Plantella Kalcivit, s katerim pognojimo že predhodno kulturo.
Kako sadimo česen?
V naših razmerah česen ne naredi semena, zato ga razmnožujemo izključno s sajenjem strokov, ki smo jih shranili od pridelka prejšnjega leta. Stroke ločimo od glavic šele tik pred sajenjem.
Ob saditvi v tleh naredimo jamico, če je zemlja rahla, pa stroke samo potisnemo v zemljo 2-3 cm globoko in dobrih 10 cm narazen.
Paziti moramo še, da so stroki obrnjeni s priostrenim koncem
navzgor. Česen lahko razmnožujemo tudi s stročki iz cvetov.
Medtem ko raste, s česnom nimamo veliko dela. Poskrbeti
moramo za redno odstranjevanje plevela - najbolje ročno, da ne poškodujemo
glavic.
Ob skromnejši rasti si pri oskrbi lahko pomagamo z naravnim
vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita (pri zalivanju dodamo 30 ml v
2-5 l vode, kar zadošča za 10 m2, pri škropljenju po listih pa 30 ml
v 5-10 l vode, kar zadošča za 100 m2).
Kolobar in dobri sosedi česna
Zaželeno je, da česen sadimo na gredo, kjer so prej rastle kumare,
rdeča pesa, paradižnik, korenček in jagode, odsvetuje pa se sajenje česna na
isto mesto, kjer so prej rastli fižol, grah, kapusnice in seveda druge čebulnice.
Na te grede je priporočljivo česen saditi šele po štirih letih. Ker česen
zapusti gredo že poleti, so njegovi dobrodošli nasledniki endivija, repa,
koleraba, solata ali motovilec.
Bolezni in druge težave pri pridelavi česna
Čeprav je česen odporen proti boleznim, pa ga v letih
obilnih padavin rada napade rja. Te glivične bolezni se najlaže ubranimo, če
rastline po vsakem večjem deževju poškropimo z naravnim pripravkom iz njivske
preslice Bio Plantella Natur.
Če se rastline zelo razrastejo, jih podpremo z vrvico,
napeto med količke.
Kako pravilno pobiramo in shranjujemo česen?
Ne glede na čas sajenja česen pobiramo v juliju - takrat
namreč začnejo stebla in listi rumeneti in se upognejo. Z izkopom ne smemo
odlašati, saj lahko začnejo česnove glavice ponovno odganjati.
Rastlin ne pulimo, ker tako poškodujemo stebla, stroki pa
lahko začnejo gniti. Najboljše je, da rastline iz zemlje previdno dvignemo z
vilami.
Če je le mogoče, pustimo glavice z listi vred ležati na
gredici, da se osušijo na soncu. Če to ni mogoče, pa česen za nekaj dni
razprostremo v suhem in zračnem prostoru. Na kvadratni meter površine lahko
pričakujemo do poldrugi kilogram pridelka.
Podobo kot čebulo glavice česna shranjujemo v mrežastih
vrečah, običajno pa jih povežemo v šope ali spletemo v kite. Stroki ostanejo
uporabni do deset mesecev, odvisno od sorte in razmer shranjevanja.
Ali ste vedeli?
Nekateri ga obožujejo, drugi sovražijo, večina pa si brez česna ne zna predstavljati okusnega obroka. Znano je tudi, da je zdrav in da nas varuje pred vsemi mogočimi nadlogami.
Ker vsebuje več kot 200 zdravilnih snovi (vitamine A, B1, B6, K in C, minerale, kot so kalij, železo, jod, kalcij, selen in fosfor, aminokisline, encime, flavonoide) lahko česen štejemo za naravni antibiotik, saj številne raziskave potrjujejo njegovo antivirusno, protibakterijsko in protifungicidno delovanje.
Prav tako je močan antioksidant in zelo blagodejno deluje na imunski sistem.
Česen seveda gojimo zaradi močno dišečih strokov, ki
vsebujejo žveplove bioaktivne snovi, kot so aliin, salilcistein ali alicin.
Prav zadnji je razlog za neprijeten vonj česna, po katerem
lahko ljubitelja česna včasih prepoznamo že na daleč. Vonj lahko ublažimo z
uživanjem svežih listov peteršilja ali mete, z uživanjem jabolk, mleka ali
limon. Omilimo pa ga lahko tudi tako, da še neolupljen česen na hitro segrejemo
v mikrovalovni pečici.
Rastline
Spada med čebulnice. Pod zemljo je pododlgovata čebulica, okoli katere so stranske čebulice.
Za največji uspeh uporabite:
Visokokakovostni naravni pripravek na osnovi njivske preslice rastline krepi ter jih v času vegetacije ohranja vitalne in odporne proti boleznim. Pripravek je pripravljen za uporabo.
Naravni vitaminski kompleks za hitro regeneracijo in povečano odpornost oljk in drugih mediteranskih sadnih dreves.
Sredstvo za odpravljanje kislosti tal.
Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet za večjo rodnost tal in izboljšano kakovost in količino pridelka.