Izteka se pestro poletje, ki nam je postreglo s številnimi vremenskimi presenečenji. Zaradi vsega tega je bilo dela kar precej, kljub vsemu pa sta pred nami vsaj še dva delovna meseca. Prav gotovo je pobiranje pridelka najprijetnejše in najbolj pomembno opravilo, a tudi nekaj setev je še pred nami, da bomo spomladi čim prej imeli kaj svežega na mizi.
Zelo težko je določiti pravi datum setve, saj se pri nas zima lahko prične že oktobra ali se jesen zavleče še v november. Prezimna solata najbolje prezimi s štirimi do petimi listi, zato predlagamo dva termina setve. Krhkolistne sorte prvič posejemo sredi septembra, mehkolistne pa kakšen teden pozneje, če pa se toplo vreme nadaljuje, setev ponovimo še v začetku oktobra.
Zimske solate
Gredice pred setvijo prezimnih solat samo zrahljamo in pripravimo na setev. Ne gnojimo, to storimo šele spomladi. Prezimne sorte je najbolje sejati naravnost na stalno mesto, saj tako bolje prezimijo. Kljub vsemu pa velja, da jih sejemo v vrste. Te naj bodo 30 cm narazen. Spomladi je namreč najpomembnejši opravek okopavanje, rahljanje zemlje okoli rastlin. Pogosto je jesen tudi dolga in topla, zato imajo dovolj časa za rast in razvoj tudi pleveli. Veliko laže jih odstranimo, če so rastline posejane v vrste. Pazimo, da mesta, kjer smo posejali solato, ostanejo odkrita. Lahko pa za začetek gredice samo obdamo z odganjalno zastirko zoper polže ali pa še učinkoviteje uporabimo Bio Plantella Gel proti polžem. Zastirka deluje samo, dokler so rastline še relativno sveže, zato jo moramo tedensko ali vsaj na deset dni obnavljati. Ne sme pa biti debela, marveč le tolikšna, da z njo prekrijemo površino. Solate čez zimo ne prekrivamo, saj so to prezimne sorte. Raje jih ob začetku prvega mraza enkrat ali največ dvakrat zalijemo s pripravkom Bio Plantella Vita, da bodo same dovolj odporne in čvrste in bodo brez težav preživele hladnejše zimske čase. Spomladi pa jo čim prej okopljemo, pognojimo, ko opazimo prvo rast, pa tudi prekrijemo, a ne celotnega posevka, da ne bo vsa solata dozorela istočasno.
Rukola in azijske listnate rastline
Da ne bomo sejali samo solate, je jeseni čas, da znova posejemo rukolo, morda pa poskusimo tudi z azijskimi listnatimi rastlinami. Poleti imamo preveč težav z nadležnimi bolhači, da bi bilo smiselno sejati te hitro rastoče zelenjadnice. Pa tudi same rastline niso navdušene nad poletno vročino in hitro pobegnejo v cvet. Jeseni pa je spet čas, da si jedilnik popestrimo tudi z njimi. Rastline iz družine križnic vsebujejo tudi veliko koristnih snovi, ki so pomembne predvsem za dvig odpornosti telesa. To je najbolj pomembno ravno pred zimo. Zato bo rukola (skupaj z azijskimi listnatimi rastlinami) dobrodošla v naši jesenski prehrani. Priporočam predvsem setev divje rukole, ki pri nas običajno tudi prezimi. V začetku oktobra presadimo sadike 'majskega srebrnjaka', če ste ga seveda posejali v avgustu. S sajenjem čebulčka še ne hitimo, še manj pa naj se vam mudi saditi zimski česen.
Nekatere vrtnine lahko ostanejo na gredah do božiča
Listnate zelenjadnice, kot so solatnice in kapusnice, je najbolje uživati čim bolj sveže. Mnogi že od druge polovice septembra naprej uporabljajo različne načine skladiščenja enih in drugih, saj želijo do konca oktobra pospraviti in očistiti ves vrt. Nikar ne hitite, saj se nikamor ne mudi. Vse do božiča lahko ostanejo nekatere vrtnine, kot so zelje, ohrovti, tudi glavnati radiči, skoraj brez težav na gredicah za sprotno uživanje. S prihodom mraza se količina koristnih snovi v listih še poveča, saj se rastline z njimi varujejo pred mrazom.
Rastline
Spada med kapusnice. Značilno je njegovo zelo mehurjasto, nekoliko bolj trdo listje.
Solatnica. Rastlina oblikuje koničasto glavico ali le rozeto. Listi so zelene ali rdeče barve.
Rukola je enoletnica, mediteranska rastlina, ki jo gojimo zaradi aromatičnih, rahlo pekočih listov.
Spada med kapusnice. Rastlina oblikuje velike liste in na sredini glavo. Barve so od temno zelene do rumeno zelene in modrih odtenkov. Glave so lahko rahlo sploščene ali koničaste, odvisno od sorte.