Prava samooskrba omogoča konzerviranje presežkov, ki nam v zimskem času predstavljajo pravo bogastvo in pester prehranski dodatek. V tem času praznimo zaloge, ki jih skladiščimo v kleteh, shrambah in zamrzovalnih skrinjah. Tisti, ki pristajate na tradicionalni način skladiščenja, ste jeseni viške korenovk shranili tudi v zasipnice.
Shranjevanje v kleteh
Največkrat so kleti dokaj tople in suhe. S tem se čas skladiščenja bistveno skrajša, tako da sadja ne uspete porabiti in zato velikokrat uživate obrezane, nagnite sadeže. V hišah starejšega letnika še obstajajo zemeljske kleti, zato jih ob prenovi ne betonirajte. Sedanjo nekakovostno klet za shranjevanje sadja in zelenjave lahko spremenite v bivalni ali kak drug koristen prostor, možna je tudi dograditev nove kleti, vkopane v tla izven območja hiše. Sadje praviloma shranjujte v nizkih zabojčkih, kjer lahko spremembe na pridelku redno kontrolirate in pravočasno ukrepate. Hranite ga pri čim nižji temperaturi, zabojčke pa zavijte v posebno, delno prepustno polietilensko folijo.
Da krompir ne bo kalil
Skladiščite sorte krompirja, ki ne kalijo prezgodaj. V splošnem velja, da je najprimernejša temperatura za skladiščenje jedilnega krompirja od 5 do 6 ˚C. Temperatura prostora naj ne bo pod 4 ºC, saj se pri nižji temperaturi škrob začne spreminjati v sladkor in krompir postane sladek. Tako shranjen jedilni krompir do novega leta običajno ne bo kalil, zato se sredstva za preprečevanje kaljenja do takrat ne uporabljajo. Za preprečevaje klitja uporabite namensko sredstvo
Vivera Neo Stop ali naravna sredstva iz kumine. Sredstvo Vivera Neo Stop se uporablja v odmerku 100 g pripravka na 100 kg krompirja, in sicer pred pojavom prvega znaka kaljenja.
Shramba kot priljubljen kotiček
V shrambah lahko priročno hranite vloženo sadje in zelenjavo. V tem času že uživate zelenjavo, ki ste jo vložili v kis, sladkor ali njuno mešanico. Pridelke ste konzervirali tudi s pripravo marinad in omak.
Sadje, ki ste ga vložili v sladki sirup, zelo priročno in uspešno nadomesti nezdrave sladice, ki vas zavajajo v trgovinah in slaščičarnah.
Če ste pridno obirali plodove narave, ste presežke sadja konzervirali tudi v marmelade in džeme, ki zdravo popestrijo zimski, spomladanski ali poletni zajtrk.
Sušena živila so okusna in dišeča
Zelo priljubljeni so: posušena jabolka, hruške, marelice, breskve, češplje, češnje, grozdje, banane, kaki, kivi, ananas, fige, orehi in podobno.
Ne pozabite, kako uporabne in koristne so suhe gobe, borovnice, jagode in brusnice.
Iz bogate zakladnice zelišč lahko sušite zelišča, kot so: meta, majaron, bazilika, timijan, peteršilj, pehtran ...
Manj znano je, da lahko sušite tudi zelenjavo, kot so: korenje, čebula, zelena, kolerabica, paprika...
Ob pravilnem sušenju ohranite vse hranilne snovi, večino vitaminov, naravno barvo, okus in arome.
Bogastvo zamrzovalne skrinje
Zelenjavni deli zamrzovalne skrinje so pozimi zelo obiskani, saj vrt počiva. Tako pretežno uspešno skladiščite večino vrtnin in zelišč, ki med letom predstavljajo presežke. Vrtnine z večjo vsebnostjo vode, kot so: bučke, jajčevci, se ob odmrzovanju rade sesedejo, zato ste bržkone iz njih že predhodno pripravili gotove jedi. Sedaj dnevno praznite zaloge: cvetače, graha, blitve, špinače, fižola, korenja, bazilike, mete, peteršilja, drobnjaka... V domačih zamrzovalnikih se razvijejo veliki ledeni kristali, ki poškodujejo celične stene, zato celični sok pri odmrzovanju iz njih izteče. Prehransko vrednost tako zamrznjene zelenjave boste delno ohranili, če soka ne zavržete.
Svežina se ohrani tudi v zasipnicah
Konec oktobra ste v zasipnico shranili korenovke, kot so: korenček, rdeča pesa, črna redkev, repa, zelena, korene peteršilja in pastinaka. Zasipnico ste izkopali v zavetrnem delu vrta ali pa kar v kleti (zemeljska klet), ki pa so zelo redke, saj je v današnjem času večina kleti obdanih z betonom. Škoda, da so zasipnice nekoliko pozabljen način shranjevanja, saj s takšnim skladiščenjem lahko ohranite vso svežino in vitamine, ki jih ima sveža zelenjava, zato se je vredno potruditi.