Pobiranje semen z vrta

Vzgoja lastnega semena ima veliko prednosti: določena sorta rastline se prilagaja na lokalno podnebje in vedno bolje uspeva, prihranimo denar za seme, ohranjamo lokalne (celo avtohtone) sorte in genetsko raznolikost, ustvarimo lahko lastne kultivarje.

izbor

Za semenice (rastline za pridobivanje semena) izberemo vedno samo zdrave in močne rastline, po možnosti več rastlin iste sorte in ne samo ene. Pobiramo seme le iz popolnoma zrelih plodov: ko so stroki popolnoma suhi (fižol, grah,...), plod popolnoma obarvan (rdeč paradižnik, rdeča paprika, zeleno-rumena kumara, ko začnejo izpadati prva semena (solata, radič, korenje).

Shranjevanje in uporaba

Seme posušimo in dobro očistimo ter shranimo v stekleni kozarec s pokrovom ali papirnato vrečko. Shranjujemo v suhem in temnem prostoru. Gojimo zelo veliko različnih vrtnin, ki se med seboj razlikujejo glede na opraševanje in razmnoževanje. Nikoli pa ne shranjujemo semen hibridov, ker bo seme sterilno ali pa bomo vzgojili popolnoma drugačno rastlino.

Česen razmnožujemo z delitvijo strokov, lahko pa tudi s semenom. Poberemo najlepše kobule in seme posejemo jeseni, kar bo prihodnje leto obrodilo manjše stroke česna. Ta česen bo primeren za sajenje strokov prihodnjo jesen.

Čebuli tudi pobiramo seme od najlepših glav. Februarja posejemo in vzgojimo sadike, ki jih spomladi presadimo na vrt. Če pa posejemo direktno maja na vrt, vzgojimo čebulček, ki ga sadimo prihodnje leto.

Paradižnik, jajčevec, papriko in čili je zelo enostavno uporabiti za seme. Popolnoma zrele plodove enostavno očistimo in izluščimo plodove (plod lahko pojemo). Ker so plodovi vlažni, jih je najbolj enostavno postrgati na papirnato brisačo in pustiti, da se posušijo. Lahko jih nasujemo v vodo in slaba semena priplavajo na površje. Najbolje je gojiti le eno sorto rastlin na enem mestu, da zmanjšamo možnost križanja, predvsem je to nevarno, če gojimo čilije in paprike skupaj, zato imamo lahko prihodnje leto pekoče paprike.

Buče so bolj zahtevne za pridelavo semena in je to delo najbolje opraviti ročno. Ženske cvetove je najbolje s ščipalko ali papirnato vrečko zapreti, da ne pride do križanja. Do križanja hitro pride, če dovolimo čebelam, čmrljem in drugim opraševalcem, da nabirajo cvetni prah in oplodijo različne sorte z različnim pelodom. Zelo redko gojimo le eno sorto, če ne drugače, pa sosed goji drugo sorto kot mi. Ko so cvetovi odprti, s čopičem najprej poberemo pelod z moških cvetov in nato oplodimo ženske cvetove.

Fižol, bob, lečo, sojo, grah porežemo in pustimo, da se stroki posušijo. Pri fižolu preklarju odbiramo stroke s sredine rastline. Ko se stroki posušijo, poberemo seme in ga shranimo.

Solata (glavnata, krhkolistna) je samooprašna, kar pomeni enostavno pobiranje semena. Nekaj močnih rastlin pustimo, da gredo v cvet in poberemo »puhlice«. Pustimo, da se do konca posuši in izpihamo puh stran s semen.

Radič je tujeprašnica, kar pomeni, da se ne oplodi sama in je za seme potrebno gojiti le eno sorto. Za seme je priporočljivo izbrati več rastlin.

Peteršilj, korenje, zelena potrebujejo 2 leti, da pridemo do semen. Peteršilj preživi zimo, a je dobro pustiti na vrtu več rastlin, da sigurno prezimijo in nato prihodnje leto ustvarijo kobul s semeni. Korenje in zeleno je potrebno izkopati in prezimiti v kleti, nato ju spomladi posadimo v vrt in pobiramo kobule. Kobuli so zreli takrat, ko je seme rjave barve. Nato jih poberemo in posušimo.

Želite več informacij? Najdete jih v naslednjih člankih:

Opraševanje
Shranjevanje semena (govori o zeliščih, a velja enako za vrtnine)