Kdor dobro seje – dobro žanje

Vedno, kadar imamo opravka s semenom, se moramo zavedati zelo pomembne lastnosti semena, na katero pa lahko vplivamo tudi kasneje, ko dobimo seme v roke. To je rastlina v malem, skupaj z vso rezervno hrano za mlado, kalečo rastlinico vse do takrat, ko rastlina naredi prve prave liste. Če torej v času zorenja semena rastlina nima dovolj moči, da bi pridelala dovolj hrane, ki jo shrani v semenu za svoje potomce, potem ima tako seme slabšo poljsko kaljivost, ta pa ni zakonsko predpisana. Kaljivost semena se namreč v laboratoriju preverja v za seme ugodnih pogojih, taki pa na prostem, na njivi ali vrtu običajno niso. Takim pogojem lahko rečemo poljska kaljivost. V ugodnih pogojih iz semena rastlina hitro vzkali in tudi hitro napravi prve prave liste (to niso klični listi), tako ji hrane ne zmanjka. Če pa seme zaradi slabših pogojev kali dolgo, rastlina porabi vso hrano prej, preden je sposobna ta hranila iz zemlje črpati in jih v listih pretvoriti v energijo za svojo rast in razvoj.

V želji za zelo zgodnjim pridelkom pa vrtičkarji pogosto grešijo, ko hitijo s setvijo že na vse zgodaj spomladi. Ne redko se mi kdo pohvali že konec aprila, da ima že vse posejano in posajeno. Zame to ne pomeni dobrega vrtnarjenja. Velikokrat ob opisu pridelave posameznih rastlinskih vrst srečate tudi številke o optimalnih temperaturah za kaljenje, običajno pa prav spomladi pozabimo, da seme sejemo v zemljo in ne v zrak. Spomladi so lahko dnevi hitro dokaj topli, noči pa so hladne. Ena izmed osnovnih lastnosti zemlje je tudi, da se počasneje ogreva, seveda tudi počasneje ohlaja kakor zrak. Zato nekateri ob prvih toplih dnevih že veselo sejejo v hladno zemljo. Seme potem zaradi tega kali zelo dolgo, če je potem še nekoliko slabše kondicije zaradi pridelovalnih pogojev ob pridelavi ali pa tudi zato, ker je nekoliko starejše, potem so težave hitro tu - rastlina je vzkalila, ampak ji je že pod zemljo zmanjkalo hrane in ni prišla na prosto.

Stročnic na dobro založenih tleh s hlevskim gnojem ni potrebno gnojiti, izjemoma uporabimo manjše količine dolgo delujočega organskega gnojila v obliki pelet Plantella Organik. To gnojilo uporabimo tudi pri drugih vrtninah. Za bogato gnojenje so nam zelo hvaležne velike porabnice hranil, kot so kapusnice, plodovke in gomoljnice, zato jih pognojimo z 20 kg dolgo delujočega Plantella Organika. Pri srednjih porabnikih (solata, radič, endivija, vse prezimne vrtnine, motovilec, špinača, por, blitva, zelišča) gnojimo s polovičnim odmerkom. Pri manjših porabnikih hranil v tekočem letu organsko gnojilo uporabljamo v minimalnih odmerkih oz. jih ne uporabljamo, gnojimo samo, če to zahteva analiza tal. Na tej površini tako dobro uspeva korenje, čebula, česen, šalotka, korenast peteršilj, grah, fižol, bob in druge stročnice.