Prva vrtnina, ki jo sejemo na prosto praktično takoj, ko se zemlja spomladi osuši, je bob. S tem se bo bob najlažje izognil napadom uši in boleznim. Še vedno pa je dobro, da seme boba pred setvijo namočimo čez noč v topli vodi. Tudi nizek grah in solato sejemo tako zgodaj. Vendar je pri solati že problemček. Solatno seme namreč zelo hitro izgublja energijo s starostjo. Zato zgodaj spomladi sejemo samo sveže seme. Za peteršilj, korenček mora imeti zemlja minimalno 10 °C, bolje pa bi bilo še več. Za nizek fižol morajo biti tla topla nad 15 °C. Za plodovke, kot so kumare, buče in bučke pa naj bo že 18 °C. Torej se glede sejanja vrtnin ne oziramo le na letni čas, mesec ali teden v letu. Zgodaj spomladi so pomembne temperature zemlje, ki pa so lahko zelo različne, predvsem pa drugačne od zraka.
Pogosto na datum setve vpliva tudi dolžina dneva. Radič, endivija in tudi visok fižol so vrtnine, ki drugače uspevajo v dolgem kakor v kratkem dnevu. To izhaja še od njihovih prednikov. Prehitra setev radiča, endivije in kasneje neugodni, vroči dnevi v poletju, lahko pomenijo, da nam bo veliko rastlin pobegnilo v cvet. Zato s setvijo endivije, posebej pa radiča ne hitite. Tudi veliko sort visokega fižola ima eno posebno lastnost, zacvetijo šele, ko se dan ustrezno skrajša. Prezgodnja setev pomeni samo, da bo rastlina naredila ogromno listne mase, s tem pa več sence in vlage v jeseni ravno tam, kjer bodo nastali stroki, ki bodo zato seveda veliko bolj bolni, gnili, pa tudi deformirani.