Kako do zdravih paradižnikovih plodov? - Klub Gaia

Kako do zdravih paradižnikovih plodov?

V deževnih poletjih imamo z vzgojo paradižnika veliko težav. Če se držimo nekaterih osnovnih pravil, pa lahko zdrave plodove vzgojimo tudi v manj ugodnih letih.
Priljubljeni vrtnini, ki izvira iz vročih južnoameriških krajev, deževna poletja ne ugajajo. Vseeno pa ni vse odvisno od vremena. 

Strokovnjaki iz priznanega slovenskega kluba ljubiteljev vrtnarjenja, Kluba Gaia, predlagajo, da preden rastline paradižnika presadimo na prosto, gredice dobro pripravimo in jim dodamo visoko kakovostno dolgo delujoče organsko gnojilo v obliki pelet, ki hranila sprošča glede na temperaturo in potrebe rastline. Paradižnik namreč potrebuje veliko primerno razporejene hrane. 

Ob preobilici dušika postane v vlažnem poletju občutljiv na glivična in bakterijska obolenja. V vročem poletju mu začne primanjkovati kalcija, zato plodovi gnijejo. Porazdelitev hrane je pomembna tudi zato, ker se ob preveliki količini tvori večje število listov, to pa pomeni manj plodov in več možnosti za nastanek bolezni in škodljivcev.

Upoštevajmo kolobar in ne sadimo pregosto

Ker v zemlji ostanejo različne bolezni in škodljivci, za paradižnik upoštevamo vsaj triletni kolobar. Z menjavanjem preprečimo tudi enostransko izrabo hranil v tleh, ki slabo vpliva tako na živi svet kot na strukturo zemlje. Upoštevati moramo, da je paradižnik soroden papriki, jajčevcem in krompirju, zato tudi te vrtnine sadimo v najmanj triletnem razmiku. Najbolje je, da paradižnik sledi kapusnicam, čim bolj pa ga odmaknemo od zgodnjega krompirja.

V vrtu nam velikokrat primanjkuje prostora, želimo pa si pridelati čim več raznovrstnih zelenjadnic, zato rastline radi posadimo preveč skupaj. Vendar pa moramo biti pri sajenju paradižnika zelo previdni. Med sadikami visokih sort moramo pustiti vsaj 70 cm prostora, sicer ustvarimo idealne pogoje za najnevarnejšo paradižnikovo bolezen, krompirjevo plesen. Ta za svoj razvoj potrebuje le šest ur vlage - v gostih nasadih zadostuje že kapljica rose pri temperaturi nad 20 stopinj Celzija. Gladiol in dalij v bližino paradižnika ne sadimo.

Poletna opravila

Poleti paradižnik čaka, da ga okrepimo z zelenimi deli. Med zelena opravila spada odstranjevanje zalistnikov: odstranjujemo jih, ko so čim manjši, da ne povzročimo prevelikih ran. Pred odstranjevanjem se izogibamo krompirjevi gredici, da ne prenesemo glivic iz krompirja na paradižnik. Enako velja tudi, ko poleti paradižnike obiramo. 

Da bo nasad čim bolj zračen, paradižniku odstranjujemo tudi spodnje liste. Pričnemo tedaj, ko so prvi plodovi veliki kot večji oreh, odstranimo pa vse liste do prvih plodov. List ob plodu pustimo. Pozneje enakomerno odstranjujemo do pet listov na teden po celi rastlini.

Paradižnik nam bo zelo hvaležen za organsko zastirko. Gabezova in koprivna mu bosta hkrati priskrbeli še nekaj hrane za poletje, slama bo grela korenine, pokošena trava pa bo v tleh ohranjala dovolj vlage, tla pa bodo tudi zračna in suha. Da plodovi v vročem in suhem poletju ne bodo propadali, rastlino listno dognojujemo z Bio Plantella Kalcijevim gnojilom za paradižnike, za večjo odpornost na bolezni, škodljivce in stresne pogoje pa vsakih 14 dni dodajamo tudi naravni vitaminski kompleks Bio Plantella Vita.

Varstvo pred boleznimi

Najbolje je, da paradižnik zaščitimo s streho, ki pa mora biti postavljena dovolj visoko. Pomagamo si tudi z ekološkim pripravkom na osnovi njivske preslica Bio Plantella Vital za paradižnike, ki krepi celično steno rastlin. Z njim paradižnik krepimo še preden se bolezen pojavi, redno pa ga uporabljamo enkrat na teden in po vsakem večjem dežju.

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Vita

Naravni vitaminski kompleks za hitro regeneracijo in povečano odpornost oljk in drugih mediteranskih sadnih dreves.

Bio Plantella Vital za paradižnike

Naravni pripravek za krepitev paradižnika in drugih plodovk na osnovi njivske preslice. Rastlinam krepi celično steno in deluje kontaktno, kar dvigne odpornost.
Za komentiranje se prijavite