Njen ugoden zdravilni učinek na človeško telo so poznali in cenili že stari Grki in Rimljani. V prehrani uživamo svežo, večinoma so za našo prehrano zanimivi predvsem listi. V solati lahko najdemo skoraj celoten vitaminski spekter, z izjemo vitamina D. Tudi seznam rudnin v solati je precej dolg: od magnezija, železa, silicija, kalcija in številnih drugih rudnin do različnih barvil, flavonoidov in drugih koristnih snovi. Zaradi njene splošne koristnosti, pa tudi relativno preproste pridelave, se je z leti razvil zelo pester spekter različnih tipov solate.
Solato sejemo med prvimi vrtninami
Ob ugodnem vremenu posejemo prva semena solat za najbolj zgodnjo spomladansko pridelavo. Semena solate lahko kalijo že pri relativno nizkih temperaturah okrog 2 do 4°C. To pa se ponavadi zgodi v začetku marca. Mehkolistne sorte solate na prosto sejemo do začetka aprila, krhkolistne spomladanske sorte pa do konca aprila. Gredice, kjer raste solata, pognojimo s posebej prilagojenim organskim gnojilom v obliki granul
Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo. Prej kot bomo začeli s setvijo ali sajenjem solate, bolj zgodaj se bo v našem vrtu pričelo spravilo. Za setev uporabimo sveže seme, ki ni starejše kot leto dni. Takšno bo vzniknilo v nekaj dneh. V tem času so v vrtnih centrih in vrtnarijah na voljo tudi sadike solat, ki so vzgojene s koreninsko grudico.