Asimina – eksotični okus z domačega vrta - Klub Gaia

Asimina – eksotični okus z domačega vrta

Asimina (Asimina triloba), pri nas znana tudi kot indijanska banana ali pawpaw, je sadna vrsta, ki vse bolj navdušuje ljubitelje domačih vrtov. Čeprav izvira iz vzhodnega dela Severne Amerike, se zaradi svoje odpornosti na mraz in nenavadno tropskega okusa plodov dobro uveljavlja tudi v naših krajih. S pravim izborom lege in oskrbo lahko pridelamo zdrave in okusne plodove, ki spominjajo na mešanico banane, manga in vanilje.

Sadilno mesto in rastni pogoji

Asimina uspeva na sončnih do polsenčnih legah, najbolj ji ustrezajo zavetna mesta z rodovitnimi, vlažnimi in rahlo kislimi tlemi (pH 5,5–7). Tla morajo biti dobro odcedna, saj zastajanje vode slabo prenaša. Mlade sadike so občutljive na močno sonce, zato jih je v prvih letih priporočljivo delno senčiti.

Nekatere sorte so samoneoplodne in posledično potrebujemo 2 rastlini različnih sort. Informacijo o samooplodnosti oz. samoneoplodnosti sorte preverite pred nakupom sadike.

Sajenje

Asimino sadimo zgodaj spomladi ali jeseni, ko so tla ne zmrzujejo. Izkopana sadilna jama naj bo za vsaj 15 cm večja kot je koreninska gruda. Običajno to pomeni izkop sadilne jame v širini 60 cm ter globine 50 cm. 

V jamo dodamo mešanico kakovostnega substrata, npr. Plantella Vrtna zemlja, ter organskega gnojila Plantella Organik za sadike, ki bosta poskrbela za pravilen in enakomeren razvoj korenin. 

Sadiko posadimo enako globoko, kot je rasla v lončku, ter obilno zalijemo.

Oskrba med rastjo

  • Zalivanje: Prvih 1–2 let naj bodo tla enakomerno vlažna, da se razvije globok koreninski sistem. Zalivajte raje redkeje in obilneje (globoko), posebno v času tvorbe plodov. Pomaga malč okoli debla; izogibajte se zastajanju vode.

  • Gnojenje: Spomladi dognojite s Plantella Organik (rahlo vdelajte v zgornjo plast zemlje in zalijte), kar izboljša rodovitnost in aktivnost tal. Jeseni uporabite Plantella Specialno sadjarsko gnojilo za uravnotežen vnos hranil, z poudarkom na kaliju in fosforju za dozorevanje lesa in odpornost. Ne pretiravajte z dušikom.

  • Obrezovanje: Zaradi počasne rasti zadostuje blaga, sanitarna rez v zimskem mirovanju: odstranite poškodovane, križajoče se in navznoter rastoče poganjke. Oblikujte eno deblo z zračno, piramidalno krošnjo; višino zadržujte zmerno. Večje rane zaščitite z Bio Plantella Arbosan.

Obiranje in dozorevanje plodov

Zorenje je postopno v septembru in oktobru, zato plodove redno obiramo. Zreli se zlahka ločijo (ali prej sami odpadejo), lupina potemni, meso je mehko in kremasto. Obvezno jih oberemo pred prvo močnejšo zmrzaljo, ker temperature pod 0 °C slabšajo skladiščenje in kakovost. V praksi se v Sloveniji to najpogosteje zgodi konec oktobra oz. začetek novembra.

Dozorevanje po obiranju. Nedozorele plodove lahko dorzorimo kot kaki: hranimo jih v temnem, hladnem, zračnem prostoru (10–15 °C) in jih postopoma prestavljamo na sobno temperaturo, da dozorijo. Zorenje lahko pospešimo z etilenom (v papirnato vrečko skupaj z banano ali jabolkom). Popolnoma zrele plodove lahko kratkotrajno (1–3 dni) hranimo v hladilniku.

Ravnanje s plodovi. Plodovi so nežni in se hitro otlačijo, zato z njimi ravnamo previdno. Pri pripravi odstranimo semena; lupine in semen ne uživamo. Ker pulpa hitro porjavi, jo lahko takoj prelijemo z limoninim ali limetinim sokom. Za daljši rok uporabnosti je odlična rešitev zamrznjen pire (pretlačena pulpa + malo limoninega soka).

Najpogostejše težave

Asimina je na splošno zdrava rastlina, ki jo redko napadejo škodljivci in bolezni. V hladnejših regijah lahko težave povzroča spomladanska pozeba. Mlade sadike so občutljive na presajanje in sušo, zato je redno zalivanje ključnega pomena za dobro razvit koreninski sistem.

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Arbosan

Visokokakovostna naravna cepilna smola Bio Plantella Arbosan za premazovanje ran pri cepljenju in drugih poškodbah na drevju in grmičevju. Omogoča hitrejše celjenje ran in preprečuje razvoj bakterij.

Plantella Organik

Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet za večjo rodnost tal in izboljšano kakovost in količino pridelka.