Poletni meseci so čas bujnega vrtnarskega razcveta – zelenjavni, okrasni in sadni vrtovi dosegajo svoj vrhunec. A prav v tem obdobju so rastline pogosto najbolj ranljive. Nestanovitno vreme z izmenjujočo se točo, neurji, vročinskimi valovi in sušo lahko v hipu izniči mesece skrbnega dela.
Medtem ko lahko ob grožnji neurij na obzorju še pravočasno ukrepamo s preventivnimi ukrepi za krepitev in zaščito rastlin, pa ob neposrednem udarcu toče ostane le še ena možnost – obnova.
Kako se torej pripraviti vnaprej in kaj narediti, ko je škoda že narejena?
Kako toča škoduje rastlinam?
Toča prerešeta listje, ki je ključnega pomena za
fotosintezo, kar oslabi rastline in zmanjša njihovo odpornost. Pri rastlinah,
ki imajo mehkejše plodove – npr. jagodičevje, zrna toče pogosto povzročijo
veliko škodo, ker so plodovi občutljivi in jih lahko poškodujemo že z
nepravilnim obiranjem. Pri sadnem drevju so tudi poškodbe vej, ki nastanejo pri
toči, problematične, saj zmanjšajo preskrbo plodov s hranili na poškodovani
veji. Tako posledice odpravljamo še leta – pri rezi moramo poskrbeti, da se
poškodovana veja nadomesti in se tako ohrani oblika krošnje. Zavedati se
moramo, da vsaka poškodba – pa naj bo to na listu ali plodu, predstavlja
vstopno točko za različne bolezni.
Kako nastane toča?
Toča nastaja v mogočnih nevihtnih oblakih, imenovanih kumulonimbusi, ki jih pogosto spremljajo močni vetrovi, nalivi in strele. V teh oblakih se združujejo topli in vlažni zračni tokovi, ki se dvigujejo visoko v ozračje. Ko kapljice vode dosežejo zgornje plasti oblaka, kjer temperature pogosto padejo globoko pod ledišče, zmrznejo in tvorijo drobne ledene delce.
Vendar se tu proces ne ustavi. Zaradi izjemno močnih vzgonskih vetrov v oblaku se ti zamrznjeni delci večkrat dvigujejo in spuščajo. Vsakič ko jih veter ponese nazaj navzgor, se nanje lepijo nove plasti podhlajenih vodnih kapljic, ki ob stiku z ledenim zrnom nemudoma zamrznejo in povečajo njegovo velikost. Tako nastaja plast za plastjo vse večja kepa ledu – toča.
Ko ledena kepa postane pretežka, da bi jo vzgonski tokovi še zadrževali v zraku, pade proti zemlji. Njena velikost je odvisna predvsem od trajanja tega kroženja v oblaku in intenzivnosti vzgonskih vetrov – zato so nekatere toče le drobne kroglice, spet druge pa lahko dosežejo velikost oreha, teniške žogice ali celo več.
Najpogostejši učinki toče na rastline
Toča lahko v zelo kratkem času
povzroči veliko škodo na vrtnih in zelenjavnih rastlinah. Posledice so pogosto
tako fizične kot tudi posredne – vplivajo na nadaljnjo rast, razvoj in zdravje
rastlin.
Med najpogostejšimi učinki so:
- Poškodbe listov, ki zmanjšajo fotosintetsko aktivno listno površino. Manj listne mase pomeni manjšo sposobnost rastline za tvorbo sladkorjev in drugih hranil, kar neposredno vpliva na njen razvoj in pridelek.
- Poškodbe plodov, ki zmanjšajo kakovost in tržno vrednost pridelka. Plodovi, ki jih toča udari, razvijejo udrtine, rane ali celo razpoke, zaradi česar niso več primerni za prodajo, pogosto pa tudi slabše dozorevajo.
- Poškodbe stebel in vej, ki vplivajo na obliko, ravnotežje in dolgoročno rast rastline. Pri sadnem drevju lahko to pomeni tudi slabšo rodnost v naslednjih letih.
- Povečano tveganje za okužbe, saj vsaka rana, ki jo toča povzroči, predstavlja vstopno točko za glivične, bakterijske ali virusne bolezni. Rastlina po toči pogosto potrebuje dodatno varstvo, saj je njen imunski sistem oslabljen, okolje pa vlažno in ugodno za razvoj patogenov.
|
Ob takšnih poškodbah je ključnega pomena hitro in ustrezno ukrepanje, da zmanjšamo dolgoročne posledice in spodbudimo regeneracijo rastlin.
Po toči poškodovani sadeži brez zaščite lahko zgnijejo.
Kako zaščititi svoj vrt pred točo?
Toča je naravni pojav, ki lahko v nekaj minutah povzroči
velike izgube na vrtovih in v sadovnjakih in ker je vremenska napoved za
poletne mesece pogosto nepredvidljiva, je najboljši pristop preventiva. Redno
spremljanje vremenskih opozoril in upoštevanje treh preventivnih ukrepov pred
morebitnimi neurji in točo lahko znatno zmanjšajo škodo:
1. Uporaba
protitočne mreže: Ena najbolj učinkovitih metod je uporaba mrež, ki
mehansko ščitijo rastline pred točo, pa tudi pred pticami. Primerne so tako za sadovnjake
kot za jagodičevje in vrtnine. Pri tem je pomembno, da mreže pravilno postavimo: streha iz
mreže mora imeti naklon, pri večjih površinah moramo vmes narediti luknje, skozi katere bodozrna toče padala na tla in ne bodo preobremenila
konstrukcije in mreže.
2. Krepitev
rastlin z njivsko preslico: Pripravki na osnovi njivske preslice, kot je
Bio Plantella Natur, vsebujejo veliko silicija, ki okrepi celične stene rastlin ter jim poveča naravno odpornost. Tako utrjene rastline so manj dovzetne za mehanske poškodbe, kot so toča ali veter, ter manj občutljive za okužbe z glivičnimi in bakterijskimi boleznimi.
3. Zalivanje in gnojenje: Rastline, ki imajo na voljo optimalne razmere (dovolj vode, hranil, svetlobe in primerno temperaturo) za rast, so odpornejše na abiotski stres. Zato je pomembno, da rastlinam dodajamo ravno pravšnjo mero gnojil. Priporočamo uporabo organskega gnojila z morskimi algami
Bio Plantella Vrt, za zdravo rast, močan koreninski sistem in večjo odpornost rastlin na vremenske vplive.
Kaj storimo po toči?
Temeljit pregled vrta – Po neurju ali toči najprej pregledamo vrt in čim prej poberemo zrel ali še uporaben pridelek, da preprečimo nadaljnje propadanje. Zdravi plodovi so še vedno primerni za uporabo ali predelavo.
-
Odstranjevanje poškodovanih delov – Previdno odstranimo odlomljene poganjke, močno poškodovane liste in druge dele rastlin, ki so vidno prizadeti. Če so poškodbe listov manjše, premislimo, ali jih je smiselno odstraniti, saj listi ostajajo ključni za fotosintezo in obnovo rastline. Poškodovano rastlinsko maso lahko odvržemo na kompost, če ni znakov bolezni.
-
Regeneracija z gnojilom z aminokislinami – Še isti dan (če je le mogoče) rastline poškropimo z organskim tekočim gnojilom z dodanimi aminokislinami, kot je Bio Plantella Vita. To spodbuja hitrejše celjenje in obnavljanje rastlinskih tkiv. Za foliarno škropljenje uporabimo koncentracijo 12 mL na 1 L vode, pri čemer pazimo na dobro omočitev vseh zelenih delov.
Vaša vprašanja našemu strokovnjaku
Pozdravljeni, včeraj nam je toča uničila skoraj celoten
zelenjavni vrt, zanima me, ali bi lahko nadzemne dele rdeče pese in korenja
porezala (kar je še ostalo). oziroma, kaj svetujete. Že v naprej se zahvaljujem
za odgovor. Lp Andreja
Ker so listi osnova za prehrano rastlin, bodo rastline brez
listov posledično ostale brez prehrane in bo dejansko koren (brez prehrane)
ostal velikosti, kot je sedaj. Rastline, ki še imajo kaj listov, po toči
okrepite z vitaminskim pripravkom Bio
Plantella Vita, foliarno ali z zalivanjem.
Pozdravljeni. pred kakšnim tednom je pri nas bila toča in
mi je na balkonu fajn uničilo rože( pelargonije), naslednji dan sem ji očistila
in po enem tednu so prišle k sebi in lepo poganjajo, ampak imam drugi problem,
opažam da se popki sušijo in odpadajo? in me zanima kaj lahko naredim da to
preprečim? hvala in lep pozdrav.
Enostavno jih pognojite s tekočim gnojilom Bio
Plantella Vita in sami odstranite popke. Ker je rastlina v šoku jih odvrže.
Ko pa pride k sebi in je spet močna, bo ponovno cvetela.
Spoštovani! Pred dvema dnevoma smo imeli precej toče.
Mene pa zanima, s čim lahko pošpricam vrtnice, ki so bile že tudi prej napadene
z rjo in pa če je še čas za gnojenje. Hvala za vaš odgovor. Lp Štefka
Vaše vrtnice, ki so bile poškodovane od toče, poškropite in zalijte z
vitaminskim kompleksom Bio
Plantella Vita. To bo okrepilo poškodovane rastline, da si bodo po hudem
stresu hitreje opomogle. Za zaščito proti listni pegavosti, rji in pepelasti
plesni pa uporabite fungicid Vivera Ortiva, s katerim poškropite vrtnice po
listni površini in sicer v koncentraciji 4,8 ml/6l vode. Sredstvo uporabljajte
izključno zgodaj zjutraj pred sončnim vzhodom ali zvečer. Vrtnice lahko še
gnojite s specialnimi gnojili za vrtnice.
Za največji uspeh uporabite:
Naravni vitaminski kompleks za hitro regeneracijo in povečano odpornost oljk in drugih mediteranskih sadnih dreves.