Sadovnjak na višji nadmorski višini - Klub Gaia
Slovenian
Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja
Revija Gaia Naredi vrt

Sadovnjak na višji nadmorski višini

Tekst in foto prof. dr. Maja Mikulič Petkovšek, Biotehniška fakulteta

Površje Slovenije je zelo razgibano, saj prevladuje gričevnat in hribovit svet. Mnogi ljubitelji narave so si dom ali počitniško hišico uredili v vaseh in zaselkih, ki ležijo na višjih nadmorskih višinah. Tu so povprečne letne temperature nižje, zato je tudi vegetacijska doba krajša, saj rastline kasneje ozelenijo, njihova rast pa se prej zaključi. Kljub temu pa si z dobro načrtovanim sadovnjakom lahko pridelamo dovolj kakovostnega sadja za samooskrbo.

Nasad rdečega ribeza
Nasad rdečega ribeza

Kaj saditi in kje?

V take sadovnjake je smiselno saditi jablane, hruške, slive, različne jagodičaste vrste, kot tudi kakšen oreh. Najbolje je izbrati različne vrste in sorte, ki cvetijo v različnem času, s čimer je tudi dozorevanje časovno različno, hkrati pa se vsaj nekatere izognejo morebitni spomladanski pozebi. Tako imamo sveže sadje od začetka junija do sredine oktobra. Za lokacijo sajenja je najbolje izbrati zavetrne in južne ali zahodne lege, nikakor pa ne severnih in osojnih leg. Jablane in hruške rastejo do nadmorske višine 1100 m, slive, robide in sibirska borovnica do 900 m, oreh do 800 m, medtem ko maline in ribez lahko uspevajo do 1400 m.

Pimerne sorte sadnih dreves

Pri jablanah je najbolje saditi sorte, ki so cepljene na sejanec ali srednje bujne podlage MM106 in MM111 (ʹCarjevičʹ, ʹTopazʹ, ʹDolenjska voščenkaʹ,…), saj bodo korenine močnejše in bodo lahko drevesa rastla brez opore. Enako velja za hruške, izberemo sorte, ki so cepljene na sejanec ali kutino (ʹPastorjevkaʹ, ʹBoskova steklenkaʹ, …). Ne izbirajmo poznih sort, saj verjetno ne bodo dozorele. Če želimo posaditi oreh, moramo imeti dovolj prostora. Posaditi ga je treba stran od poslopij, saj njegove korenine lahko poškodujejo temelje. Oreh je zelo občutljiv na spomladansko pozebo, zato izberemo bolj pozne sorte (ʹFernorʹ, ʹFernetteʹ ter slovenski sorti ʹSavaʹ in ʹKrkaʹ), ki odženejo šele po prvem maju.

Nizko rastoče jablane z namakalnim sistemom
Nizko rastoče jablane z namakalnim sistemom
Haskap ali sibirska borovnica izrez
Haskap ali sibirska borovnica izrez

Dodajmo tudi prave sorte jagodičja

Jagodičasto sadje je zelo bogato v vsebnosti snovi, ki ugodno delujejo na zdravje ljudi. Zato je tudi na višjih nadmorskih višinah smiselno v vrt posaditi nekaj grmov rdečega (primerne sorte so: ʹJonkheer van Tetsʹ, ʹRovadaʹ, ʹTatranʹ) in črnega ribeza (sorte ʹTitaniaʹ, ʹBen Lomondʹ, ʹBonaʹ), malin (ʹAmiraʹ, ʹEndosadiraʹ, ʹPolkaʹ), robid (ʹChesterʹ, ʹLochnessʹ) in sibirske borovnice (ʹAuroraʹ, ʹHoneybeeʹ). Jagodičasto sadje bo zorelo od konca junija do začetka septembra. 

Kako posaditi?

Sadna drevesa sadimo v sadilno jamo, ki naj bo široka vsaj 60 – 80 cm in globoka do 50 cm. Če je zemlja zelo zbita ali slabo prepustna, tla prerahljamo in založno pognojimo z organskim gnojilom Plantella Organik, ki ga pomešamo z našo zemljo, preden položimo v jamo sadiko, pa na dno dodamo tudi mineralno gnojilo Plantella Specialno sadjarsko gnojilo z malo dušika in dodatkom magezija in bora. Tako bodo korenine lažje rastle, drevo pa se bo hitreje in bolje ukoreninilo. Jagodičaste vrste sadimo na grebene, saj tako izboljšamo drenažo, tla se bolj segrejejo, zato se korenine bolje razrastejo. Izberemo dobro osvetljeno in zračno mesto. Greben oblikujemo z dodajanjem zemlje, komposta in kakovostnega organskega gnojila Plantella Organik.


Sadovnjak stebričastih jablan
Sadovnjak stebričastih jablan
Prva leta rasti skrbimo za dobro oblikovanje rastlin, zato izvedemo vsako leto ustrezno zimsko rez in škropljenje z bakrom. Med rastno sezono skrbimo, da so rastline zdrave, pognojene in v obdobju vročih obdobij poletja ustrezno zalite. S premišljenim načrtovanjem in ustrezno nego lahko tudi na višjih nadmorskih višinah uspešno pridelujemo okusno in zdravo sadje.