Le nekaj osnovnih pravil je treba upoštevati, da zelenjava na vrtu ostaja zdrava tudi v slabših vremenskih razmerah. Osnova je zdrava in živa zemlja, kjer gnojimo zmerno in rastlinam primerno. Poskrbimo pa tudi za dovolj širok kolobar. Vendar se lahko marsikaj zelo poslabša, če je med rastlinami premalo prostora. Mnogi v želji po tem, da bi pridelali čim več in raznolike rastline, drugi zato, ker rastlin ne poznajo, na vrtu naredijo preveliko gnečo.
Rastline rabijo svoj življenjski prostor
Rastline imajo v zemlji vsaj približno tako razrasle korenine kot je njihova širina nad zemljo. Čim se nad zemljo dotikajo med seboj, si korenine v zemlji konkurirajo za hranila in pozornost, mikroorganizme. Zato rastejo slabše in imajo tudi več težav. Ne morete tako nahraniti zemlje, da taka konkurenca za hranila ne bi povzročala toliko težav sami rastlini. Zato velja splošno pravilo, da sadimo rastline vsaj toliko narazen, da se v odrasli dobi njihovi listi ne bodo prekrivali. Pa ne iščite takoj izgovorov, češ da boste te liste porezali. Rezanje listov vedno prinaša težave.
Prva je ta, da rastlini z rezanjem listov odvzamete tovarno, v kateri nastajajo vsi rastlinski deli. Korenine hranila samo sprejemajo in jih s pomočjo različnih vzvodov pošiljajo v liste. Šele tam se s pomočjo sonca ustvarjajo nove molekule, tiste, ki jih rastlina potrebuje za rast, cvetenje in seveda razmnoževanje.
Drugi razlog pa je seveda jasen, liste odrežemo, korenin v zemlji pa ne moremo omejiti. In v teh tiči največja težava. Če se prepletajo od različnih rastlin med seboj, kakor hitro se sfiži vreme, ali se pojavijo še druge stresne razmere, zaide v težave, zboli.
Dokler je vroče in suho, je taka gneča dobra, ko pa postane vlažno, se lahko soočimo s težavami.
Vlaga vodi v okužbe
Sploh v drugi polovici
poletja, ko že lahko računamo tudi na jutranje rose, je izredno pomembno
zagotoviti rastlinam, da se listje čim prej osuši. Tako se glivice in
bakterije, ki povzročajo bolezni, ne bodo mogle razmnoževati in škoditi
rastlini. Zato je potrebno poskrbeti, da so nasadi zračni, da rastline niso preveč natrpane.
Za zračenje in osipavanje
Še en razlog je, da ne tlačimo
rastlin preveč skupaj. Vemo, da je boj s
pleveli vsako leto znova nujen. Prav tako nam je pa prav letošnja pomlad
pokazala, kako zelo se lahko zemlja zbije. Verjetno ste se v začetku junija vsi
srečali s tem. Posebej čebula in česen zaradi tega, ker so nenehne padavine skupaj
z vetrom in vmesnimi sončnimi pripekami zemljo tako zbile, da zraka preprosto
ni. Prav na njivah se zdaj srečujem z veliki težavami. Tehnologija pridelave
česna, čebule, pa tudi krompirja in korenja preprosto ne omogoča okopavanja, zračenja
tal. In tako rumenijo listi, rumenijo konice listov in odpadejo spodnji listi.
Osnova in najboljša rešitev je zračenje tal. Kar pa ni možno, če med rastlinami
ni dovolj prostora. En izmed načinov varovanja pora pred jesenskim napadom
porove zavrtalke je tudi osipavanje rastlin čisto do zelenih listov. Zato je potrebno dovolj zemlje, ki je ni, če
por raste preblizu skupaj, kot pogosto vidimo.
Kako daleč narazen pa?
Pri listnatem ohravtu v ozadju, ki je sajen preblizu skupaj, že zdaj lahko vidimo težave na listih zaradi sence, gneče
Včasih je težko določiti te razdalje, saj so med seboj različne tudi sorte. A vseeno se lahko oziramo predvsem na svoje izkušnje in poznavanje rastlin. Saj si vedno lahko predstavljate, kako velike so odrasle rastline, čeprav je mala sadikica včasih zavajajoča.
Edina izjema je v bistvu zelje. Tukaj lahko velikost glavic uravnavamo tudi z razdaljo med rastlinami. Če želimo manjše glavice, jih sadimo nekoliko bliže skupaj. Zgodnje sorte zelja, pa tudi cvetače in brokolija, sadimo v vrsti nekje 30 – 40 cm narazen, med vrstami pa mora biti vsaj 40 cm. Poznim pa povečamo razdaljo, da ne bo potem vprašanj, ali lahko odrežem spodnje liste… Saj zdaj že veste, da so prav zeleni, spodnji listi pomembni za to, kako kvalitetna in velika bo tudi glavica ali roža rastline.
Spomladanske, jesenske in zimske solate so vedno večje, tudi v rastlinjaku. Zato jih sadimo vsaj 40 cm narazen. Poleti niso nikoli tako bujne. Zato od maja naprej sadimo solate 30 x 30 cm narazen. Endivija in radič sta večja od solat. Zato potrebujeta najmanj 40 cm, pozne sorte pa vsaj med vrstami tudi 50 cm prostora, da ne bo veliko gnitja. Tudi uši na koreninah bo manj, če bo okoli njih bolj zračno.
Vedno mora biti dovolj prostora med rastlinami, visok fižol ne sme senčiti paradižnika.
Turši fižol je močnejša rastlina, zato naj bo redko sejan.
Fižol ima povsem svojo zgodbo. Nizke sorte sejemo v vrsto, ne v kupčke,
saj bo tako več zraka med rastlinami. V vrsto sejemo seme na 10 cm, a med vrstami mora biti vsaj 40 cm,
saj vam bodo rastline s svojimi gosti,
bakterijami na koreninah, izredno hvaležne tudi za osipavanje, kar pa spet
zahteva dovolj prostora in zemlje. Pri visokem fižolu opažam, da je zadnja leta
običajno že preveč rastlin na eni opori, sadimo jih največ 8 semen šibkih sort
ob eno oporo in največ 5 semenk močnih sort (kot so maslenci, sivček, …). Med
samimi oporami naj bo vsaj dober moški korak (70 cm) prostora, med vrstami pa
minimalno 150 cm.
Vse gomoljnice in korenovke zahtevajo ves čas rahlo zemljo,
torej naj bo med vrstami vsaj 40 cm prostora. In podobno gledamo še pri ostalih
rastlinah. Vedite, da če želite zdrav pridelek, brez težav z boleznimi tudi v
nekoliko slabših vremenskih razmerah, je nujno imeti dovolj prostora med
rastlinami. Če je vrt manjši, se morate sprijazniti, da bo na njem manj
rastlin. Saj tudi na majhnem travniku ne moremo imeti 100 krav, ker bodo umrle
od lakote. Krav je lahko samo toliko, kolikor jih lahko prehranimo poleti in
tudi pozimi.
Običajno pazimo, da visoke rastline ne senčijo nizkih, a solata poleti trpi vročino, zato jo sadimo v senco višjih rastlin
Kapusnice so velike rastline, potrebujejo dosti prostora, zato jih sadimo daleč narazen
Solata tip gentile potrebuje vsaj 40 cm med rastlinami.
Kako doseči željene razdalje
Najlažje to dosežemo, če sadimo pretežno sadike in je direktnih setev manj. Posebej korenček in peteršilj imata zadnje desetletje kar veliko težav s kaljenjem. Zato tudi priporočam zelo gosto setev. A potem je treba posevek hitro preredčiti. Pri rdeči pesi lahko izpuljene rastline presadimo drugam, tudi pojemo jih lahko. Korenček in peteršilj pa zavržemo. Ni druge rešitve.
Za konec bi opozorila samo še na redčenje endivije in radiča, saj ju pogosto sejemo v najbolj vročem delu poletja. Setev mora biti gostejša, saj si v takem vremenu rastline pomagajo med seboj pri kaljenju. A redčiti je treba začeti zelo hitro, že ko vidimo prve prave liste, toda ne preveč. Če so male rastline preveč same, jih močni sončni žarki hudo ožgejo. Zato redčimo trikrat postopoma, da preprečimo soncu uničevanje mladih, majhnih in občutljivih rastlin.
Po redčenju pa rastline vedno okrepimo s pripravki, ki vsebujejo morske alge, Bio Plantella Vrt je odličen. Pazite pa, da ga uporabite pozno zvečer, po sončnem zahodu in ko se dovolj ohladi.
Za največji uspeh uporabite:
Visokokakovostno tekoče organsko hranilo iz izvlečka morskih alg z dodanimi vitamini poskrbi za zdrav razvoj, bujno cvetenje, večji pridelek, boljšo kakovost plodov ter poln okus.