Kaj nas v vrtu marca tako očara

Prvi pomladni mesec k cvetenju poziva znanilce pomladi, ki ustvarjajo barvito preprogo gozdnih tal, travnikov in vrtov. Hkrati pa zacvetijo tudi večje grmovnice, ki pričarajo skladno kuliso vrtnih zasaditev. Kljub temu, da drevesne veje na listavcih še ostajajo prazne, marec prinaša obljubo po daljšem, toplejšem in barvitejšem poletju, ki se ponovno obeta.

Pieris (Pieris 'Valley Valentine')

Zimzelena grmovnica srednje rasti, ki jo gojimo zaradi grozdastih socvetij drobnih, zvončastih cvetov temno rožnate barve. Pri nekaterih vrstah se mladi listi spomladi rožnato obarvajo, ko se utrdijo in odrastejo, postanejo zeleni.

Razrast: 1,5 - 2,5 m v višino in širino

Nega: Potrebujejo kisla tla, dobro založena z organsko snovjo. Zato jih sadimo v Plantella Zemljo za rododendrone. Najbolje uspevajo v pol senčni legi, kjer močno zgodnje spomladansko sonce ne poškoduje listov. Obrezujemo po potrebi, vedno po cvetenju.

Zvezdasta magnolija (Magnolia stellata)

Skoraj vsak vrt ima vsaj eno vrsto magnolije, zvezdasta cveti najhitreje v sezoni. Je manjše drevo, pogosto grmičaste oblike, ki ga spomladi, še pred listi, prekrijejo beli cvetovi z mnogimi cvetnimi lističi. Občutljivi so na spomladanske pozebe.

Razrast: 3 m v višino in širino

Nega: Odgovarjajo ji sončna do delno senčna rastišča, hvaležna bo za zavetno lego, ki jo spomladi varuje pred hladnimi vetrovi. Globoka, humozna tla z organsko zastirko so idealna, uspeva tudi v navadnih vrtnih tleh. Ob sajenju dodamo organsko gnojilo Plantella Organik. Obrezujemo le po potrebi, vedno po cvetenju.

Okrasni ribez (Ribes sanguineum 'King Edward VII')

Medtem ko na jagodičju redko opazimo zgodnja zelena socvetja, so rožnata socvetja okrasnega ribeza prava paša za oči v zgodnjih spomladanskih dnevih. Kadar je sonce, uživamo tudi v opojnem parfumu teh cvetov.

Razrast: 1,5 m v višino, 1 m v širino

Nega: Rastlina ima rada sončna in polsenčna mesta ter vlažna in humusna tla, ki jim ob sajenju dodamo organsko gnojilo Plantella Organik. Dobro prenaša nizke zimske temperature in ni občutljiva na pozebe. Za nenehno in bujno cvetenje redno obrezujemo in jeseni dobro založno pognojimo.

Velikonočnica (Pulsatilla grandis)

V naravi cvetove velikonočnic srečamo šele aprila, v vrtovih, na sončnih, kamnitih, ogretih tleh, pa zacvetijo že marca. Cveti vijolično, v sredini cveta so mnogoštevilni rumeni prašniki. Vsi deli rastline so porasli s svilnatimi dlačicami.

Razrast: 30 cm v višino, 20 cm v širino

Nega: Dobro odcedna tla in sončna rastišča so ključnega pomena za intenzivno cvetenje. V vrtovih jo gojimo kot trajnico, sadimo v skalnjake, obrobke gred ali v škarpnike. Na voljo so tudi sadike z belimi cvetovi.

Alpska velesa (Dryas octopetala)

Pritlikav zimzelen grmiček blazinaste razrasti, ki ga v vrtove sadimo zaradi zanimivih, belih cvetov, ki vsak ima še po osem cvetnih lističev. Pri nas raste tudi v naravi, vendar v visokogorju cveti šele v poletnih mesecih.

Razrast: 10 cm v višino, pa 0,5 - 1 m v širino

Nega: Najbolj jim prijajo sončna rastišča in prodnata, dobro odcedna tla. Sadimo v skalnjake, na kamnite suhozide in na brežine. Z njimi lahko tudi prekrivamo vrtna tla. Listi spominjajo na pomanjšane liste hrasta.

Jetrnik (Hepatica nobilis)

Delno zimzelena zelnata trajnica, ki zacveti zgodaj spomladi v vijoličnih odtenkih. Na sprehodih v naravo jo lahko zaznamo v svetlih gozdovih, kjer za svoje cvetenje izkoristi spomladansko svetlobno nišo pod golimi drevesi.

Razrast: 10 cm v višino, 10 - 15 cm v širino

Nega: Najbolje uspeva na polsenčnih mestih, v globokih, vlažnih tleh. Pod zemljo razvije koreniko, ki ne mara presajanja. Razmnožujemo z delitvijo oziroma s stranskimi poleglimi poganjki. V hortikulturne namene je na voljo mnogo sort v belih, rožnatih in vijoličnih odtenkih.

Za komentiranje se prijavite