Ukrotimo bohotivke - rez bujno rastočih dreves - Klub Gaia

Ukrotimo bohotivke - rez bujno rastočih dreves

Davorin Gamser, univ. dipl. inž. agr.

Eno od pomembnejših in strokovno zahtevnih del v sadnem vrtu je pravilna rez sadnega drevja. Z njo uravnavamo razmerje med rastjo in rodnostjo. Nikoli ne režemo dreves na pamet. Pravilna rez je še posebej pomembna, če gre za bujno rastoča drevesa. 
Drevesa z malo pridelka rada bujno rastejo. Z ustrezno rezjo že leto prej uravnavamo pridelek na drevesu v prihodnji vegetaciji.
Drevesa z malo pridelka rada bujno rastejo. Z ustrezno rezjo že leto prej uravnavamo pridelek na drevesu v prihodnji vegetaciji.

Različne sadne vrste (jablana, hruška, breskev, češnja, marelica) imajo  različen rodni les (enoleten, dvoleten, majske pogačice...), torej jih ne moremo rezati enako. Vedeti moramo, kaj je pravi rodni les pri vsaki posamezni sadni vrsti.

Pri breskvi je npr.  prava rodna mladica dolga cca 60 cm, take dolge poganjke pa pri jablani izrezujemo kot bohotivke. Znotraj posamezne sadne vrste pa so razlike tudi med sortami, še zlasti pri jablanah. Velikokrat se srečamo z bujno rastjo dreves, še zlasti po  pozebnih letih, ko ni  pridelka, ki bi zaviral rast. 

S strokovnim obrezovanjem, dognojevanjem in ostalimi ukrepi nenehno skrbimo, da ne pride do prebujne rasti dreves. Eden od pomembnejših vzrokov za bujno rast je izmenična rodnost, ko eno leto drevo prerodi, naslednje leto pa je bolj ali manj brez plodov, in tedaj drevo močno in bujno raste. 

Bujno zrasla drevesa porežemo manj močno, saj z močno zimsko rezjo samo vzpodbujamo rast v naslednji vegetaciji in posledično dobimo še več močnejših bohotivk.  

Bohotivke odstranimo po obiranju

Rezi takih problematičnih bujno rastočih dreves oz. bohotivk ne opravljamo istočasno kot zimsko rez. Bujno rastoča drevesa ali še bolje samo vrhove le-teh je najbolje obrezati že jeseni, takoj po obiranju sadežev. 

Oktober ali začetek novembra je za to idealen čas. Z rezjo bohotivk v tem času bomo še najmanj vplivali na bujno rast v naslednjem letu in prispevali k umirjeni rasti drevesa. 

Če bohotivk nismo uspeli odstraniti že jeseni, jih pri zimski rezi pustimo ter jih odstranimo (izrežemo) šele zgodaj spomladi v času odganjanja brstov ali tik pred cvetenjem. Pri tako pozni rezi bohotivk bomo dosegli manj bujno rast bohotivk kot pri zimski rezi drevesa.  

Zakaj divjajo?

  1. Pregloboko posajena drevesa jablan (kjer je cepljeni del tik nad zemljo ali v zemlji) se rada »osamosvojijo«, kar pomeni, da poženejo korenine nad cepljenim mestom. Taka drevesa bujno rastejo in jih tudi z rezjo zelo težko zadržujemo, da ne rastejo prebujno.
  2. Drevesa, posajena na neustrezni podlagi, ki imajo visok rastni potencial so prav tako problematična:  npr. jablane, cepljene na  sejancu, ki zrastejo do 8 m visoko,   mi jih pa skušamo z močno rezjo obvladovati na npr. 3 m višine. V takih primerih prihaja do zelo močne rasti, obilice bohotivk in zelo skromnega pridelka, zato je najbolje tako  drevo zamenjati za novo, cepljeno na ustrezni podlagi.  

Kako ukrepati?

Pokončno rastoče bohotivke popolnoma izrežemo (nikakor ne puščamo kratkih čepov). Ostale položnejše  enoletne poganjke, ki imajo letni prirastek več kot 30 cm pa nikakor ne krajšamo. Če so v napoto,  odstranimo kar cele.
Pokončno rastoče bohotivke popolnoma izrežemo (nikakor ne puščamo kratkih čepov). Ostale položnejše enoletne poganjke, ki imajo letni prirastek več kot 30 cm pa nikakor ne krajšamo. Če so v napoto, odstranimo kar cele.
To se zgodi, če enoletne poganjke prikrajšamo na čepe. Z rdečo so narisane nove številne bohotivke,  ki bodo odgnale  po takšni rezi. Te na vrhu popolnoma krošnjo drevesa. Takšna rez na čepe je za sadno drevje nesprejemljiva .
To se zgodi, če enoletne poganjke prikrajšamo na čepe. Z rdečo so narisane nove številne bohotivke, ki bodo odgnale po takšni rezi. Te na vrhu popolnoma krošnjo drevesa. Takšna rez na čepe je za sadno drevje nesprejemljiva .

Še najbolje je, da jeseni takoj po obiranju sadežev porežemo zgornji bujni del drevesa. Odstranimo bohotivke in poredčimo vrh, da bo bolj zračen in bo prepuščal dovolj svetlobe v notranjost krošnje. 

Spodnji del drevesa, ki po navadi šibko ali celo premalo  raste, pa porežemo oz. prikrajšamo pozimi, s čimer izzovemo rast drevesa v spodnjem delu.  

 Rez sadnega drevja je strokovno zahtevno opravilo, ki se ga lahko priučimo na praktičnem tečaju rezi ali iz literature.  Brez osnovnega znanja se obrezovanja dreves ne lotevajte.  

Nepravilna, »močna rez« pospeši rast mladik, zmanjša rodnost drevesa in poveča občutljivost drevesa na škodljivce in bolezni. In nikakor ne prikrajšujmo enoletnih mladik v vrhu drevesa.

Drevesa obrezujemo le v suhem, lepem vremenu. Zaradi ran oz. reznih ploskev, ki jih  povzročamo pri rezi, lahko sicer v mokrem vremenu pride do okužb, zato je najbolje, da vsaj tri dni po opravljeni rezi ni padavin in vselej večje rane zaščitimo s premazom.

Strokovnjak Davorin Gamser iz Mirosana opozarja:

S strokovnim obrezovanjem, dognojevanjem z organskim gnojilom Plantella Organik in ostalimi ukrepi nenehno skrbimo, da ne pride do prebujne rasti dreves. Bujno rastoča drevesa porežemo manj močno, saj z močno zimsko rezjo samo vzpodbujamo rast v naslednji vegetaciji in posledično dobimo še več močnejših bohotivk.  Prav tako večje rane zamažemo s cepilno smolo Bio Plantella Arbosan, da preprečimo pokanje lubja in vdor bolezni.

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Arbosan

Visokokakovostna naravna cepilna smola Bio Plantella Arbosan za premazovanje ran pri cepljenju in drugih poškodbah na drevju in grmičevju. Omogoča hitrejše celjenje ran in preprečuje razvoj bakterij.

Plantella Organik

Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet za večjo rodnost tal in izboljšano kakovost in količino pridelka.
Za komentiranje se prijavite