Različne
sadne vrste (jablana, hruška, breskev, češnja, marelica) imajo različen rodni les (enoleten, dvoleten,
majske pogačice...), torej jih ne moremo rezati enako. Vedeti moramo, kaj je
pravi rodni les pri vsaki posamezni sadni vrsti.
Pri
breskvi je npr. prava rodna mladica
dolga cca 60 cm, take dolge poganjke pa pri jablani izrezujemo kot bohotivke. Znotraj posamezne sadne vrste pa
so razlike tudi med sortami, še zlasti pri jablanah. Velikokrat se srečamo z
bujno rastjo dreves, še zlasti po pozebnih letih, ko ni pridelka, ki bi zaviral rast.
S strokovnim obrezovanjem, dognojevanjem in ostalimi
ukrepi nenehno skrbimo, da ne pride do prebujne rasti dreves. Eden od
pomembnejših vzrokov za bujno rast je izmenična rodnost, ko eno leto drevo
prerodi, naslednje leto pa je bolj ali manj brez plodov, in tedaj drevo močno
in bujno raste.
Bujno zrasla drevesa porežemo manj
močno, saj z močno zimsko rezjo samo vzpodbujamo rast v naslednji vegetaciji in
posledično dobimo še več močnejših bohotivk.