Jesti bi morali več zelja

Zelje lahko uvrščamo med super hrano, saj je izjemen vir vlaknin, številnih vitaminov in mineralov ter ima močan antioksidativen učinek. V našem podnebju ga ni težko pridelati, potrebuje pa dobro pripravljena tla, bogata s hranili in nekaj pridnih rok, ki bodo poskrbele, da bo pridelek bogat in zdrav.

Zelje in fižol sta dobra vrtna soseda

Pridelujemo zgodnje sorte zelja za spomladansko in zgodnje poletno pobiranje, sorte za jesensko in zimsko pridelavo ter sorte za kisanje. Zelje sadimo na gredice z najboljšo prstjo z veliko organske snovi, saj za zdravo rast in dober pridelek potrebuje veliko hranil in vode.

Zgodnje sorte sadimo v lažja tla, ki se prej ogrejejo, pa tudi v težja glinena ilovnata tla, vendar voda v njih ne sme zastajati. Zemlja mora biti dobro pripravljena, saj v začetku rastne dobe raste samo glavna korenina, ki se šele kasneje razveja. Zelje potrebuje nevtralna ali rahlo kisla tla.

Upoštevamo vsaj 3-4 letni kolobar, če pa imamo težave z boleznimi, pa ga sadimo na isto mesto šele po 5-7 letih. Najbolje je, da zelje v kolobar umestimo kot prvo kulturo, lahko pa ga sadimo tudi za stročnicami, ki obogatijo tla z dušikom.

Vzgoja sadik

Če želimo sadike zelja saditi na prosto v začetku aprila, sejemo semena za vzgojo sadik približno 45 dni prej. Semena posejemo v kakovostno zemljo za setev in pikiranje Bio Plantella Start in sadilne pladnje ali lončke postavimo na T 18 do 22 °C. Ko opazimo prvi kalček, sadike prestavimo na svetlo. Preden sadike presadimo na gredo, jih nekaj dni utrjujemo ob topli steni ali v rastlinjaku.

Sajenje na prosto

Pred sajenjem tla pognojimo z organskim gnojilom Organik K z dodanim naravnim kalijem, saj kalij omogoča, da zelje razvije čvrste in trpežne glave, ki so odporne tudi proti nizkim temperaturam.

To je pomembno predvsem pri jesenskih kapusnicah.

Minimalna temperatura za rast zelja je 5 °C, najbolj pa je rastlina hvaležna za temperaturo med 15 in 20 °C. Zemlja ne sme biti mokra, niti preveč suha.

Pomembna je sadilna razdalja

Tako sadimo sadike v razdalji 50 x 40 cm, srednje zgodnje 50 x 50, pozne bujne sorte pa na 70 x 60 cm. Sadimo globoko, do prvih listov, da je rastlina trdno zasidrana v zemlji in se ne prevrne pod težo glav. Ob sajenju sadike dobro zalijemo.

Zgodnje zelje po sajenju prekrijemo z agrokopreno, to pa kasneje v maju zamenjamo s protiinsektno mrežo, ki bo rastline varovala pred škodljivimi metulji in veščami.

Oskrba

Zelje potrebuje veliko vode, še posebno v času oblikovanja in rasti glav.

Zadostno zalivanje in preskrba z vodo zelju omogoči tvorjenje trdih glav, takšno zelje pa se tudi boljše kisa.

Zelje med rastjo dognojujemo s tekočim gnojilom na osnovi alg in vitaminov Bio Plantella Vrt, ki omogoča tudi večjo odpornost proti neugodnim zunanjim pogojem in boleznim.

Hvaležno je za zastirko iz slame ali pokošene uvele trave, saj ohranja tla vlažna in preprečuje rast plevelu.

Pobiranje pridelka

Zgodnje zelje pobiramo maja, junija in julija. Jesenski pridelek pa imamo v septembru, oktobru. Ko je vreme ugodno, lahko glave pobiramo še novembra in kasneje, če rastline dobro zavarujemo z zimsko kopreno.

Odraslo zelje namreč prenese temperaturo do -7 °C.

Bolezni in škodljivci

Zelje so obglodale škodljive gosenice

Rastline poškropimo z odvračalnim sredstvom Bio plantella Thymi na osnovi timijana in brina, ki odvrača škodljivce. Dobro jih je tudi prekriti s protiinsektno mrežo.

Če gosenice opazimo na rastlini, jih poberemo ročno.

Mlade rastlinice pogosto preluknjajo bolhači. Odganjamo jih s potresanjem kamninske moke Plantella Biovit in z rednim zalivanjem. Starejšim listom niso več nevarni.