Afriška
vijolica – vedno cvetoča, a skromna rastlina, ki krasi
police naših babic. Med mlajšimi zbiralci pa je ni tako pogosto
videti. Njeno ime je bilo sprva Saintpaulia ionantha. Vendar pa nedavne
genetske študije to rastlino uvrščajo v drug rod, Streptocarpus.
Taščin
jezik – Rastlina stoterih imen, razširjena po vsem svetu, čeprav je iz Afrike. Je nezahtevna in
s svojo obliko lahko super popestri naše
zelene zbirke. V Španiji sem rastlino večkrat videl tudi kot del balkonskih
zasaditev. Zaradi sodobnih izboljšav je
bila leta 2017 iz rodu Sansevieria preseljena v rod Dracaena.
Pilea – moja
najljubša rastlina, ki je po zaslugi
Norveškega misijonarja iz Kitajske
priromala v Evropo in se razširila
pri nas. V 70-ih izredno popularna sobna rastlina v Skandinaviji, danes pa
kraljica instagrama.
Božični kaktus – sobna rastlina, ki je bila v Evropo prenešena pred več kot 200 leti, je vsekakor predhodnica božične
zvezde. Zacveti, ko so ostale rastline v hudem zimskem spancu. Drugače skromna, a ko pride njen čas, zacveti v vsej svoji lepoti.
Rastlina je primerna za stanovanja s hišnimi
ljubljenčki.
Voščenka
– jaz ji rečem kar porcelanasta pisarniška
rastlina. Verjamem, da poznate koga, ki ima več 10 let
staro košato hojo, ki je čez nočpresenetila z markantnimi cvetovi, ki delujejo kot narisani.
Okrasne koprive – danes
jih poznamo kot rastline, ki jih uvrščamo v
poletne balkonske in terasaste zasaditve. Prvotno so bile to sobne rastline z
okenskih polic, tako meščanskih
kot kmečkih domov. Na svetu obstaja več kot 800 vrst okrasnih kopriv.
Tako
preproste za razmnoževanje, pa dosti veselja ob
spremljanju njihovega razvoja. Barvne kombinacije ne poznajo meja in bolj kot
so pisane, bolj so zabavne in lepe. To so rastline, ki pritegnejo naše otroke, da bodo želeli skrbeti za svojo okrasno
koprivo.