Primeren čas za sajenje krompirja

S sajenjem krompirja ne prehitevajmo. Sadimo ga le v dovolj toplo zemljo, ko je temperatura nad 8 ^oC. Prej ga sadimo le, če posajeno gredo zavarujemo s prekrivno tkanino. V osrednji Sloveniji priporočamo sajenje v začetku aprila, ko se zunanje temperature dvignejo nad 12 ^oC, v V in J Sloveniji ter na Primorskem nekoliko prej.

Gnojenje krompirja

Mlad krompir je najslajši

Krompir je okopavina, ki za svojo rast potrebuje rahla, globoka in rodovitna tla z dovolj organske snovi. Jesensko gnojenje krompirju godi, saj z njim dodajamo tudi mikroelemente ter zagotavljamo enakomernejšo oskrbo z vodo in hranili. Po potrebi dodajamo tudi minerale.

Odmerek dušika po potrebi razdelimo tako, da ga tretjino dodamo ob saditvi, ostalo po začetku nastavljanja gomoljev ali pri poznih sortah tudi pozneje. Tal nikoli ne apnimo pred saditvijo krompirja.

Pred saditvijo tla globoko zrahljamo, da omogočimo hitro rast in oblikovanje gomoljev pravilnih oblik.

Potrebe krompirja po gnojenju

Saditev

Globina sajenja je navidezna razdalja med vrhom gomolja in površino ravnih tal. Če sadimo plitvo, je debelina plasti tal, ki pokriva gomolje od 0 do 2 cm, pri globokem sajenju pa več kot 5 cm.

Plitvo sajenje priporočamo, ko sadimo gomolje, ki so drobni, fiziološko stari, slabo skladiščeni, pri nizki temperaturi tal, v krajih z obilo padavin, na zelo vlažnih težkih tleh in pri sortah, ki tvorijo gomolje globoko. Tla morajo biti dovolj vlažna in globoka, da lahko napravimo primerne grebene.

Manjši pridelovalci pogosto sadijo krompir pregosto. pridelek je manjši, gomolji drobnejši, nasad pa zaradi pregoste rasti bolj izpostavljen glivičnim boleznim, predvsem krompirjevi plesni.

Pri normalni debelini semenskih gomoljev 35-55 mm sadimo od 4 - 5 gomoljev/m2. V praksi to pomeni okoli 2,5 tone na ha ali za manjše pridelovalce 2,5 kg semena na 10 m². Gostoto v vrsti prilagodimo medvrstni razdalji, ki naj bo čim večja, vsaj 60 cm pri zgodnjih sortah in 70 cm pri poznih sortah.

Upoštevajmo koledar

Za uspešno pridelovanje krompirja ne smemo pozabiti na kolobar. Krompir sadimo na isto poljino vsako četrto leto. Le tako se izognemo nevarnosti za pojav bolezni in škodljivcev, posebej še navadne krastavosti in drugih patogenov, ki so prisotni v tleh.

Sadimo slovenske sorte krompirja

Slovenija ima dolgoletno tradicijo vzgoje svojih sort krompirja na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS), od leta 1993 smo vzgojili že 15 novih sort krompirja.

Posebej so za manjše pridelovalce zanimive zgodnje sorte: KIS Slavnik, KIS Blegoš in KIS Vipava, med poznimi pa je to KIS Kokra, ki je odporna proti krompirjevi plesni.

Vse seme domačih sort pridelujemo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Pri sorti KIS Kokra je na voljo tudi ekološko seme krompirja. V prodaji so po vrtnarskih trgovinah v Sloveniji, pa tudi v skladišču Poskusnega centra za krompir Kmetijskega inštituta Slovenije v Mostah pri Komendi.

Več na: www.kis.si.