Prostor in pogoji za vzgojo sadik

Nova zelenjadarska sezona je pred vrati, Če jo začnemo z lastno vzgojo zelenjavnih sadik s koreninsko grudo, bomo prihranili. Cilj je pridelati sadiko z dobro razvitim in močnim koreninskim sistemom, s kompaktnim nadzemnim, zelenim delom, ki se kaže z močnimi in čvrstimi, lepo zelenimi listi in stebli.

Izberimo pravi prostor za vzgojo sadik

Sadike zelja je lažje vzgojiti kot sadike plodovk

Za manjše potrebe uporabimo svetlo in primerno ogreto sobo stanovanja, kjer blizu okna ali celo na okenski polici že od februarja dalje gojimo predvsem toplotno zahtevne sadike plodovk (paprika, feferoni, paradižnik), kasneje tudi ostale zelenjadnice.

Okenske police sicer niso optimalen izbor, a nas natančna skrb nad sejanci tudi v takšnih prostorih privede do zelo kakovostnih sadik. Poglavitna težava vzgoje na okenskih policah so sadike, usmerjene k svetlobi, ko se »nalepijo« na stekleno površino oken. Zato jih vsakodnevno obračamo vstran od svetlobe.

Tako jih zadržujemo v kompaktni in pokončni rasti. Bolj resen in optimalen prostor za vzgojo sadik imamo v rastlinjakih, ogrevanih ali tudi ne. Podobno kot profesionalni pridelovalci sadik. Ne glede na pridelovalni prostor moramo v njem poskrbeti za dovolj svetlobe, toplote, vlage in zračnost.

Ključ do uspeha sta svetloba in toplota

Domača vzgoja paradižnika na svetli okenski polici

Pomembna dejavnika v pridelavi sta svetloba in toplota, medsebojno povezana, a hkrati tudi omejitvena dejavnika za uspešno vzgojo sadik.

Od setve dalje so pomembne tako dnevne kot tudi nočne temperature v gojitvenem prostoru. Prilagajamo jih gojenim vrstam zelenjave.

Nihanja toplote in razlike med dnevno in nočno temperaturo povzročijo nepotreben šok in stres. Pogosto se zato zgodi, da dobimo pretegnjene in nekompaktne sadike. V zgodnjih, zimsko-pomladnih terminih vzgoje sadik velja, da razlika med dnevno in nočno temperaturo ne sme biti višja od 5 do 10 °C.

Le v primernih pridelovalnih pogojih je uspeh kompaktna in dobro ukoreninjena sadika solate

Ne pozabite, da so plodovke toplotno najzahtevnejše in potrebujejo za vznik več kot 25 °C. Semena paradižnika in jajčevca potrebujejo za vznik od 24 do 27 °C, ko se po vzniku oblikuje prvi pravi list, rabijo le še od 16 do 20 °C, za vsak nadaljnji list še do 2 °C manj. Vprašajmo se, ali smo sadikam ponudili dovolj toplote, še posebej, če nismo zadovoljni z njihovim razvojem in rastjo.

Malenkost drugače je pri solatnicah in kapusnicah, ki za vznik rabijo od 18 do 22 °C, po oblikovanju prvega pravega lista od 16 do 20 °C po oblikovanem tretjem pravem listu le še okrog 16 °C.

Takšne pogoje je moč doseči z manj energije in pridelovalnih težav, tako v rastlinjakih kot tudi v drugih priročnih pridelovalnih prostorih, npr. zaprti nizki gredi ali v stanovanju.

Ne pozabimo na primerno svetlobo, še posebej takoj po vzniku, ko mladi kalčki nujno potrebujejo enakomerno razporejeno svetlobo in za cca 5° C nižje temperature. Tako preprečimo zgodnje izdolževanje ali »pretegnjenost« sadik.

Ali veste?

V dnevih, ko je slaba svetloba (zunaj je oblačno, sneži ali dežuje), takrat moramo temperaturo v prostoru, kjer vzgajamo sadike, znižati za vsaj 1 ali 2 °C, nikakor ne povišati, tudi zalivati manj in redkeje!

Ustrezen substrat za sadike

Je zelo potreben in odločilen, zato izbiramo med kakovostnimi substrati. Priporočam visoko kakovosten setveni substrat Bio Plantella START. Narejen je iz najkakovostnejših šot za prve setve in pikiranje ter omogoča mladim rastlinam idealne pogoje za hiter in dober razvoj korenin ter krepko rast sadik.

Voda in hrana za sadike

V začetnih fazah ob kličnih listih rastlinice potrebujejo malo dušika in več fosforja za tvorbo korenin. V kakovostnih substratih ju je več kot dovolj. Dognojujemo le izjemoma, bolj proti koncu vzgoje sadik.

Takrat uporabimo rastlinske stimulatorje na osnovi alg in aminokislin kot npr. Bio Plantella Vita. Ob znakih pomanjkanja uporabimo specializirana tekoča fosforjeva mineralna gnojila brez dušika. Seveda sadike zalivamo raje manj kot preveč, da ne utopimo korenin.

Ne pozabimo, da v vseh prostorih, kjer gojimo sadike, redno zračimo, saj s tem znižamo temperaturo v prostoru, ogrevamo ob nevarnosti prevelikih ohladitev (ponoči), v najbolj svetlem delu dneva ogrevamo manj ali nič. Sadike ob koncu pridelave utrdimo tako, da jih prestavimo v drug, svetel, a hladnejši prostor.

Specialist zelenjadarstva Igor Škerbot priporoča:

Premagujmo stres pri vzgoji sadik tudi z uporabo pripravka Bio Plantella Vita, s katerim zalivamo od vznika dalje na 7 do 10 dni, vsaj tri do petkrat.