Z magnolijami doživimo pomlad

Forzitije pomlad najavijo, magnolije jo objavijo. Magnolije sulanževke, ki pod obiljem cvetja skrijejo svoje veje, navdušijo vsako leto znova. Niso pa sulanževke edine, ki praznično razglašajo, da je z zimo konec.

Cvetoče magnolije so sprva samo cvet. Ker dobro posajene in oskrbovane magnolije res bogato cvetijo, obilje cvetja na golih vejah osupne. Cvetje je lahko belo kot sneg, nežno ali temno rožnato, tudi vijoličasto-rdeče ali rumenkasto. Zeleni listi tudi zrastejo, a večinoma šele proti koncu cvetenja.

Vrste magnolij

Najpogostejša magnolija po naših mestih je soulangeova (izgovori sulánževa) magnolija (Magnolia x soulangeana). Razcveti se okoli 20. aprila. Cvetovi imajo značilno obliko žarnice ali tulipana. Znana je po tem, da začne cveteti že v prvih letih po sajenju. Od sorte je odvisno, kakšna bosta barva in čas cvetenja. Drevo raste z velikim veseljem, zato je treba biti z njo na majhnem vrtu previden.

Za majhen vrt je primernejša zvezdasta magnolija (Magnolia stellata). Ostane grm, a ne nujno prav majhen. Zacveti teden ali dva pred sulanževko, kar je, naj se še tako čudno sliši, njena največja hiba. Če se cvetovi prehitro zbudijo, jih poškoduje slana. Kakor je snežno bela zvezdnica v blagi pomladi prelepa, je po zmrzali ena sama žalost.

Na majhnem vrtu si lahko privoščimo še lilijasto magnolijo (Magnolia liliiflora 'Nigra'). Zacveti, ko so na višku sulanževke, po malem pa pocvita še poleti. V neugodni pomladi, ko sulanževke pomrznejo v popkih, jo lilijasta magnolija praviloma dobro odnese.

Nega magnolij na vrtu

Podoba krhkih cvetov magnolij žal ni samo videz. Če se med cvetenjem pojavi močnejša slana, odprte cvetove uniči. Porjavijo in izgubijo ves svoj mik in čar. Kljub temu, da zmrzal vsakih nekaj let na magnolijah pokaže svojo moč, imamo magnolije radi. To jemljemo kot pri jablanah: vsakih nekaj let so pač samo zelene.

Magnolij ne obrezujemo. Po rezi se slabo obraščajo in z rezanjem skazimo obliko krošnje. Zelo je pomembno, da vrsto magnolije izberemo glede na prostor, ki ga imamo na voljo. Če magnolijo res moramo zmanjšati, izrežemo cele veje in ne vršičkov.

Tudi okopavanju se odpovejmo. Imajo plitve mesnate korenine, ki jih z okopavanjem ranimo, na kar so zelo občutljive. Magnolijam je všeč vlažna, rahla in humozna prst, ki ji ob sajenju dodamo organsko gnojilo Plantella Organik.

Da takšna ostane, tla pod magnolijo prekrijemo z zastirko. To je lahko tudi jesensko listje! Otresite se mentalne navlake, da mora pod vsakim drevesom zeleneti trata. Za obilnejše cvetenje poskrbimo z nekaj komposta.

Pogosta napaka je pregloboko sajenje. Po naravi plitve korenine morajo ostati plitvo! Vrh koreninske bale naj pride le kakšen centimeter pod površino zemlje. Višje ji pogrnimo zastirko.

Ali veste?

V prihodnje bomo pri nas pogosteje videvali magnolijo kobuševko.

(Magnolia kobus). Je odporna na poletno sušo in pripeko, zato jo kot drevo za spremenjeno podnebje priporočajo za mestno rabo. Včasih si vzame mnogo let, preden prvič zacveti, a ko začne, cveti redno in bogato. Cveti belo. Po višini preraste sulanževko, se pa manj razleze v širino.