Grah je samooprašna rastlina, zato lahko brez strahu in težav
pobiramo seme. Rastlina se ne križa z drugimi in se oplodi z lastnim cvetnim
prahom. Sejemo ga na stalno mesto.
Za razliko od fižola, zelo uspešno kali tudi
pri nizkih temperaturah. Tako ga lahko sejemo zelo zgodaj in večkrat v sezoni. S tem se izognemo ušem, graharju in pepelasti plesni. Sejemo ga od začetka
marca, pri čemer mora biti temperatura zemlje vsaj 5 °C.
Zadnji čas setve nizkega
graha je do konca avgusta, vseeno pa se poletne setve zaradi nevarnosti
pepelaste plesni ne priporočajo.
Visoki grah lahko sejemo do konca junija, bolj priporočljivo pa
je le do konca maja.
Za sprotno porabo in zamrzovanje mladega zrnja posejemo za enega
družinskega člana približno 6 m dolgo vrsto nizkega graha. Stročji ali sladki
grah je običajno visok; za sprotno porabo posejemo 60 cm dolgo vrsto za enega
družinskega člana. Visoke sorte sejemo ob mrežasto oporo, kot jo postavimo za
kumare.
V vrsti naj bodo rastline 30 cm narazen, vrste pa vsaj en meter druga
od druge. Nizki grah lahko sejemo v tako imenovane pasove, široke 15 cm, v njih
pa zrna postavimo 5 cm narazen.
Med rastlinami naj bo razdalja 30 cm, tako
pridelamo več graha. Zaradi praktičnosti priporočamo, da tudi za nizki grah
postavite oporo.