Člani sprašujejo

Nega in škropljenje v sadovnjaku

V vrtu imamo nekaj starih sort hrušk, ki jih je nasadila še babica. Zadnja leta vedno slabše rodijo, vsi plodovi pa so močno razpokani in krastavi. Ali je še smiselno obdržati ta drevesa ali je bolje, da jih podremo?

Tanja iz Mozirja

Strokovnjak svetuje:

Škrlup na hruški

Kadar želimo v sadovnjaku obdržati starejša sadna drevesa, je dobro, da pokličemo strokovnjaka, ki nam jih bo pravilno obrezal in tako pomladil, da bodo še nekaj časa lepo rodila. Madeži, kraste in razpoke na plodovih so verjetno posledica škrlupa.

Škrlup pri hruškah napada vse zelene nadzemne organe in plodove od brstenja do obiranja. Navadno je močan napad na poganjkih, od tu pa se okužba širi na liste. Okuženi plodovi na površini razpokajo, gnijejo in odpadajo.

V času mirovanja zgodaj spomladi hruške škropimo z bakrovim pripravkom Bio Plantella Baker. Kadar imamo vsakoletne težave s škrlupom, so pomembna tudi naslednja škropljenja, in sicer izmenično škropimo s fungicidoma Vivera Chorus in Vivera Score.

Chorus uporabljamo v koncentraciji 4,5 g na 100 m2 največ 3-krat v rastni sezoni. Med posameznimi tretiranji naj bo 8 - 12 dni. S škropljenjem začnemo v fazi mišjega ušesa. S fungicidom Vivera Score pa škropimo v koncentraciji 2 ml /100 m2 pri porabi vode 5 - 7,5 l. Škropimo od odpiranja prvih cvetov do začetka zorenja.

Pomembno pa je, da vsako leto jeseni temeljito odstranite vse obolele liste in plodove.

Malinova sušica zdesetka nasad

Jeseni smo na vrt posadili nekaj grmičkov malin. Soseda pravi, da njene maline vedno propadejo zaradi sušice. Zanima me, kako bi jih lahko zaščitili pred to boleznijo.

Jana iz Ribnice

Strokovnjak svetuje:

Malinova sušica je res zelo pogosta bolezen malin, ki lahko uniči cele nasade. Zelo je pomembno, da grmičke sadimo na zračno sončno lego, saj je nevarna vlaga, ki se zadržuje dlje časa. Tla dobro pripravimo, ob sajenju dodamo kakovostno organsko gnojilo Bio Plantella Nutrivit za jagode in jagodičevje.

Maline potrebujejo dovolj vlage in globoka tla. Redno odstranjujemo plevele, še bolj pomembna pa je pravilna rez in redno odstranjevanje suhih in morebitnih okuženih poganjkov. Sadimo sorte, ki so na sušico bolj odporne.

Glive, ki povzročajo bolezen, prezimijo na rastlinah, zato je treba maline pozno jeseni in pozimi pregledati. Če opazimo drobne črna pikice na poganjkih, je velika verjetnost, da so maline okužene.

Bolezen najbolje obvladujemo z doslednim odstranjevanjem rozg, ki se po obiranju posušijo. Te takoj odnesemo iz nasada in zažgemo. Kakšen mesec po obiranju suhe rozge odrežemo povsem pri tleh. Grme redčimo, da so zračni.

Malinovo sušico prepoznamo po pegah na poganjkih, ki so lahko rjave ali vijoličaste barve, lubje potemni in poka, poganjki pa so krhki. Listi se na robovih sušijo, ravno tako se sušijo plodovi.

Proti malinovi sušici je učinkovit tudi fungicid Vivera Score v odmerku 4 ml /100m2 /6 - 10 l vode. Škropimo lahko največ dvakrat v eni sezoni z najmanj 7-dnevnim razmikom med dvema škropljenjema.

Ne prehitevajmo sezone

Lani sem malo prezgodaj posadila vrtnine na prosto, potem pa mi je kar nekajkrat zagodla pozeba. Letos bom malo poznejša, vendar me še vedno zanima, kako ukrepati, če se zgodi kaj podobnega.

Mojca iz Cerknice

Strokovnjak svetuje:

Vsekakor s sajenjem toploljubnih rastlin ne prehitevajmo in rajši počakajmo na sredino maja, ko je nevarnost pozebe veliko manjša. Dobro je spremljati vremensko napoved in vrtnine zaščititi že prej.

Vrtnine pokrijemo z zimsko kopreno ali folijo, kar naredimo tudi z občutljivimi vrtninami v rastlinjaku. Zelo pomembno je, da vse vrtnine vsaj 6 - 12 ur pred pozebo poškropimo z naravnim 100 % organskim gnojilom z vitamini in aminokislinami Bio Plantella Vita.

Škropljenje ponovimo tudi, ko pozeba mine, obenem pa vse rastline zaščitimo še z naravnim varovalnim sredstvom Bio Plantella Natur na osnovi njivske preslice, ki bo preprečilo, da bi poškodovane rastline napadla še kakšna glivična bolezen.

Razkužimo korita

Lani sem imela veliko težav z balkonskimi rastlinami. Ker bi jih tudi letos rada posadila v ista korita, me zanima, kako jih lahko razkužim.

Anja iz Logatca

Strokovnjak svetuje:

Korita je treba razkužiti po vsaki sezoni, saj se lahko bolezni prenašajo tudi preko korit. Najbolje je to narediti že jeseni, ko jih izpraznimo, če pa to ni mogoče, jih razkužimo spomladi pred sajenjem.

To naredimo tako, da jih temeljito operemo z milnico, nato pa uporabimo še varikino v koncentraciji kot je navedena v navodilih proizvajalca.

Dobro je, da za sajenje uporabimo toplotno razkuženo kakovostno zemljo kot je Plantella Balkonia, petkomponentna zemlja z dolgo delujočimi hranili, ki vsebuje najkakovostnejše huminske šote, bio rastlinska vlakna in guano kot organsko hranilo.

Fungicide uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite oznako in info o proizvodu.

Za največji uspeh uporabite:

Za komentiranje se prijavite