Člani sprašujejo

Kodravost breskev se predvsem kaže na listih, ki se zvijajo, postajajo mehurjasti, rdeči in sčasoma odpadejo. Drevo lahko tudi smoli. Stare liste nadomestijo novi, vendar pa breskev pri tem izgubi ogromno energije, ki bi jo sicer porabila za tvorjenje plodov. 

Drevo lahko v kombinaciji z breskovo monilijo, kar se lahko zgodi v bolj vlažnih pomladih, tudi odmre. Zato je v primeru, da se je bolezen pojavila, dobro vse liste čim prej odstraniti in jih zažgati ali kako drugače varno uničiti. 

Drevo poškropimo s 100% organskim gnojilom z vitamini in aminokislinami Bio Plantella Vita, ki deluje obnovitveno. Vsekakor pa je bolezen najbolje preprečiti. To naredimo z zgodnjim spomladanskim škropljenjem z bakrovim pripravkom Bio Plantella Baker, ki ga lahko nabavimo v kmetijskih trgovinah brez izkaznice. Takrat s tem pripravkom temeljito omočimo drevo. 

Pomembno je, da škropimo tik pred brstenjem, ko se popki rahlo rdeče obarvajo. Pri breskvi moramo to obdobje še posebno pozorno spremljati, saj posamezne sorte breskev ne brstijo istočasno, zato je škropljenje potrebno prilagoditi posamezni sorti. V primeru, da zamudimo ta termin, imamo kasneje velike težave z breskovo kodravostjo.

Z Bakrom škropimo tudi jeseni, ko začnejo listi odpadati, predvsem pa je pomembno, da vse obolele liste vedno odstranimo.

V Sloveniji še vedno vidimo precej živih meja iz kleka, predvsem sorte Thuja occidentalis 'Smaragd'. Ta sicer tvori lepe goste žive meje, vendar je z njim kar precej težav.

Klekova živa meja iz divjih sort kleka običajno čez zimo nekoliko porjavi, sorta 'Smaragd' pa bi morala ostati zelena kljub močnemu mrazu. Če je živa meja blizu ceste, je možno, da jo je poškodovala sol, s katero pozimi posipajo ceste, vendar bi morali biti rjavi madeži blizu tal. V takšnem primeru rjave dele postrizite in sol sperite z vodo.

Klek je občutljiv tudi na sušo in potrebuje vodo vse leto. Dolgotrajna suša ga ravno tako lahko poškoduje, poleg tega pa še številne glivične bolezni. Vaša živa meja je bila že lani poškodovana zaradi zmrzali, zato je zdaj veliko bolj ranljiva za kakršnekoli spremembe. Dobro bi bilo, da jo spomladi v marcu pognojite s pametnim membranskim gnojilom Plantella Formula 365 za rododendrone in iglavce,ki bo omogočilo, da se bo hitreje opomogla. Gnojilo enakomerno posipajte okoli rastlin in ga rahlo prekrijte s prstjo. Uporabite 60 g gnojila na 1 m2.

Pomembno je tudi, da spomladi odmrle poganjke porežemo in rastlino vsakih 14 dni škropimo z organskim gnojilom na osnovi vitaminov in aminokislin Bio Plantella Vita.

Marelice vsako leto zelo napada monilija, še posebno pa takrat, kadar je pomlad hladna in deževna. Bolezen se pojavi na cvetovih, od koder se hitro širi preko peclja v brst, od tam pa naprej po poganjkih. Po cvetenju opazimo, da so se poganjki posušili. Takšno drevo lahko brez zdravljenja bolezni v nekaj letih odmre.

Svetujemo vam, da zgodaj spomladi oz. proti koncu zime drevo poškropite z bakrenim pripravkom Bio Plantella Baker. Škropljenje dvakrat ponovite v presledku 14 dni. Ko se cvetni popki začnejo odpirati in je odprtih 10 % cvetov, pa škropite v cvet s fungicidom Vivera Chorus, v koncentraciji  5 g /100 m2. Škropljenje ponovite, ko začnejo odpadati prvi venčni listi.

Če se je bolezen že pojavila, je potrebno odmrle poganjke čim prej odstraniti.

Gre za napadjabolčne in češpljeve grizlice, osic, dolgih 6 - 7 mm, rumeno-rjave barve, ki letajo pred in med cvetenjem. V tem času odlagajo jajčeca, iz katerih se po nekaj dneh izležejo pagosenice, ki vrtajo dolge in ozke rove v majhne plodiče, predvsem tik pod lupino kožice. Na zunanji strani ploda opazimo črno-rjave iztrebke. Kasneje te rove opazimo kot oplutenele vijuge. Plodiči navadno odpadejo.

Napad grizlic zmanjšamo tako, da dva tedna pred cvetenjem obesimo Bio Plantella Bele lepljive plošče, ki so preproste za uporabo, nanje pa se lovijo le grizlice. Na drevo obesimo 5 - 10 plošč.