Člani sprašujejo

Trdoleska in bergenija

Lani spomladi sem posadila rumeno prekrivno trdolesko. Do zdaj se je lepo razraščala in se vzpenjala ob ograji, prejšnji teden pa sem opazila, da ni več tako lepo rumena, ampak je postala malo bolj rjavkaste barve. Tudi listi bergenije niso več lepo zeleni, ampak rdečijo, enako se dogaja z mahonijo. Zanima me, kaj se dogaja? Gre za kakšno bolezen, ali je to normalno?

Strokovnjak svetuje:

Listi plazečih rumenih zimzelenih trdolesk pogosto pozimi porjavijo. To se večinoma zgodi zaradi nihanja temperatur ali pa kadar so predolgo pod težko snežno odejo. Velikokrat je krivo tudi pomanjkanje vlage, saj vse zimzelene rastline tudi pozimi v sušnih obdobjih sem in tja potrebujejo nekaj vode.

Listi bergenije in mahonije ravno tako zaradi mraza ali nihanja temperatur postanejo nekoliko rdeči, lahko pa je to tudi sortna lastnost. Vse te spremembe navadno niso usodne, saj imajo te rastline veliko sposobnost obnavljanja.

Pomagamo jim lahko tako, da jim spomladi, ko se otopli, dodamo pametno membransko gnojilo Plantella Formula 365 za okrasne rastline in žive meje. Iz takšnega gnojila se bodo hranila sproščala počasi v odvisnosti od temperature in potreb. Za dodatno okrepitev spomladi rastline poškropimo z naravnim 100% organskim gnojilom na osnovi aminokislin in vitaminov Bio Plantella Vita, v koncentraciji 35 ml gnojila/ 5-10 l vode.

Ciklama in plesen

Jeseni sem dobila v dar prelepo rožnato ciklamo. Ker je bila tako lepa, sem jo postavila na okno v kuhinji. Zdaj pa opažam, da ji ne gre dobro. V sredini se je pojavil plesniv prah, stebelca pa so mehka in ovenela. Kaj lahko naredim?

Olga iz Laškega

Strokovnjak svetuje:

Ciklame so doma v naših gozdovih, ne v tropskih krajih, zato tudi pozimi potrebujejo primerno okolje. To pomeni, da jih postavimo nekam na hladno in svetlo mesto. Temperatura naj ne bo več kot 15 °C.

Kuhinja prav gotovo ni primerno mesto zanje. Izredno so občutljive na pretirano in prepogosto zalivanje. Raje jih zalivajmo manj. Bolje je, da ne močimo listov, temveč rastlino skupaj z lončkom namočimo, da korenine popijejo potrebno vodo.

Zaradi pretoplega prostora bodo zelo hitro odcvetele, zaradi preobilnega in nepravilnega zalivanja pa se lahko pojavi siva plesen, kar se je zgodilo v vašem primeru. Te ciklame verjetno ne bo več možno rešiti. Ciklame je smiselno preventivno zavarovati pred plesnijo z občasnim škropljenjem z naravnim varovalnim sredstvom na osnovi njivske preslice Bio Plantella Natur. Predvsem pa jih imejte na hladnem in svetlem prostoru in zelo previdno zalivajte.

Domače sadike

Lani sem prvič poskusila vzgojiti svoje sadike. Začela sem kar s solato, pa mi tudi ta ni uspela. V plitev pladenj semposejala semena in čakala, da bodo vzklila in da bodo sadike dovolj velike za pikiranje. Na moje razočaranje nekatera semena sploh niso vzklila, nekatera pa so, vendar so sadike že v fazi prvih lističev polegle. Kaj sem naredila narobe?

Milena iz Zagorja

Strokovnjak svetuje:

Vzrokov za padavico sadik je več. Največkrat je kriva prst, ki je premočna, to pomeni, da ima preveč hranil. Lahko je krivo tudi pretirano zalivanje, prenizka temperatura ali pregosta setev. Če semena niso vzklila, je lahko vzrok tudi slaba kalivost semen, mogoče so bila stara in nepravilno shranjena. Vsekakor se pred setvijo splača preveriti kaljivost semen tako, da na vlažen prtiček natresemo nekaj semen in počakamo, da vzklijejo. Če jih je vzklilo manj kot 70 %, se semena ne splača sejati. Test kalivosti delamo predvsem pri semenih, ki smo jih sami nabrali in shranili.

Za setev obvezno izberemo prst, ki je namenjena za to, priporočamo vam kakovostno Bio Plantella Start, bio zemljo za setev in pikiranje. Običajne zemlje za rože ali vrt imajo dodane prevelike količine hranil, obenem pa tudi niso tako fino zmlete, kar lahko moti rast nežnih sejančkov. Prsti ne zalivajmo, ampak samo pršimo s pršilko z vodo, ki je ogreta na temperaturo prostora.

Če ne znate sejati redkeje, je bolje, da sejete v posamezne majhne lončke po nekaj semen kot pa v setvene pladnje. Vsekakor pa vzgoja sadik zahteva nekaj potrpežljivosti in prakse. Naslednje leto bo prav gotovo bolje.

Kapar na limoni

Že nekaj let imam limono v posodi, ki jo vsako leto prezimim v svetli garaži. Do zdaj je bila zdrava in je dobro rodila. Zdaj pa opažam, da so listi postali lepljivi, na steblu pa bele majhne kupčke nečesa. Listi postajajo rumenkasti, zato se bojim, da bi rastlina propadla. Lepo prosim za nasvet, kako jo lahko rešim?

Stanko iz Horjula

Strokovnjak svetuje:

Na vaši limoni je kapar, beli kupčki so ličinke, ki srkajo sok rastline. Kapar izloča tudi lepljivo snov medeno roso, na katero se včasih naselijo glivice sajavosti, zato lahko listi sčasoma tudi potemnijo. Pri zatiranju kaparja potrebujemo nekaj vztrajnosti. Najprej uporabimo nežno gobico, namočeno v milnico, s katero rastlino operemo.

Poskušamo biti čim bolj natančni in že fizično odstraniti škodljivca. Tudi če ga samo nekoliko premaknemo bo bolj ranljiv za zatiranje s škropivi. Ker limone verjetno sproti uživate, svetujemo uporabo ekološkega škropiva Bio Plantella Ovitex, olje za škropljenje, s katerim zadušite škodljivca. Rastlino res temeljito poškropite, da olje doseže tudi tiste dele rastlin, ki so skriti in kjer je morda še kakšen kapar.

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Ovitex, olje za škropljenje

Za komentiranje se prijavite