Gredice in potke na vrtu

Na vrtu sta december in januar meseca, ko dela praktično ni. Tudi prav je tako, saj mora pozimi zemlja počivati. Lahko pa izkoristimo kakšen dan za načrtovanje dela v prihodnjem letu. Mnogi vrtičkarji imajo kar nekaj vprašanj, na katera je težko najti odgovore tudi v literaturi.

Premikanje poti škoduje

Stalne gredice takšne širine, ki jih lahko obdelamo s potke, so idealna izbira

Ko načrtujemo vrt, je seveda površina tista, ki je na prvem mestu pri planiranju posevkov. Mnogi zaradi lažje obdelave o tem niti ne razmišljajo, drugi jeseni (ali spomladi) cel vrt pripravijo kot eno njivo, potem pa vsako leto znova začrtajo nove poti tako, kot jim odgovarja. Za potke uporabijo celo samo deske, kar je po mojem najslabša izbira.

Čeprav je seveda jeseni obdelava nekoliko težja, sem velik pristaš trajnih poti, vedno na istem mestu. Za to obstaja več razlogov. Prvo je zagotovo ohranjanje za korenine rastlin najbolj ugodne strukture tal, rahle zemlje.

Če so poti začasne, vsako leto drugje, vsako leto drugje poteptamo zemljo in jo zbijemo. Točno na tistem mestu bodo drugo leto rastline slabše rastle.

A še večja težava je, da na tak način uničujemo zemljo na celem vrtu. Nobena lopata, motika, grablje, ruske vile… je ne vrnejo v ugodno stanje v enem letu. Tudi načrtovanje kolobarja je težje, saj ne morete vedeti, kje točno je potekala meja med eno in drugo vrtnino. Zato sem prepričana, da so trajne potke, ki lahko služijo tudi kot prepreka nekaterim škodljivcem, če na njih nasujemo odvračalne rastline, prava izbira za vrt.

Lahka dostopnost na gredicah

Vrt s trajnimi gredicami in potkami je lep in zdrav

Je še eno vprašanje, ki vedno bega vrtičkarje. Velikost gredic je seveda lahko poljubna, ker je najpogosteje odvisna od oblike vrta. Če delamo z mešanimi posevki, bodo gredice večje. Vendar pa je nujno, da je ena stranica samo toliko široka, da boste vso gredico dosegli z rokami. Vsekakor skušajte preprečiti vsakršno stopanje, hojo po rodovitni zemlji.

Gredice so lahko obdane s kakšnim robnikom, nikakor pa to ni potrebno in nujno. Mnogi imajo radi železniške pragove. Na srečo niso kar na razpolago.

Odločno odsvetujem njihovo uporabo, saj so prepojeni s kemičnimi pripravki, ki preprečujejo razpadanje lesa, to pa so seveda fungicidi, v taki ali drugačni obliki. Zato ob njih pogosto rastline slabo uspevajo. Les je tu zagotovo najboljša izbira. Saj lahko uporabite tudi dovolj ravna debla ali polovičke debel. Seveda pa je robnik lahko betonski.

V zadnjem času svetujem po najsodobnejših zgledih iz tujine celo uporabo narobe obrnjenih bakrenih ali pocinkanih žlebov, ki predstavljajo oviro polžem pri prehodu na gredice. Dokaj draga, a ponekod res koristna izbira so taki robovi. V tujini se dajo pocinkani ali celo bakreni robniki za gredice celo kupiti. Pri nas pa se je potrebno prilagoditi temu, kar najdemo sami.

Obdelava zemlje jeseni ali spomladi

Zgodnji krompir sadimo seveda čim prej, zato je smiselno zemljo pripraviti jeseni

Glede tega smo sicer že pozni, mogoče vseeno informacija za naslednje leto. S hlevskim gnojem gnojimo vedno jeseni, saj potrebuje dva do tri relativno tople mesece, da sploh daje hrano vrtninam. Do takrat pa predstavlja celo potencialno nevarnost za korenine. Če gnojimo z gnojem, torej vsaj tisto površino zagotovo obdelajmo jeseni. A primernejši je topli del jeseni, to je oktober.

Če pa so vaša osnovna gnojila kompost ali kupljena organska gnojila, kot je odlično gnojilo Plantella Organik in Organik K, potem pa velja nekoliko drugačno pravilo. Težko, grudasto zemljo je vseeno dobro obdelati, pripraviti jeseni. To še lahko naredite. Takrat tudi uporabite izbrano gnojilo Plantella Organik. Rahlo, peščeno in humozno zemljo pa lahko pripravite in pognojite jeseni ali spomladi.

Vsekakor je smiselno gredice, kjer boste sadili zgodaj (do sredine aprila) pripraviti jeseni, saj je spomladansko vreme lahko muhasto, pa bo hitro optimalni rok za sajenje spomladanskega česna, čebulčka, graha, boba in zgodnjega krompirja mimo.

Enotnega recepta torej ni, vsak se mora glede na povedano odločiti sam. Vsekakor pa je izbira organskih gnojil in skrbno načrtovanje kolobarja osnovni temelj za zdrav vrt in dober pridelek.