Nasad kivija pri hiši

Ko hočemo dobro senco in slastne sadeže, je najbolje izbrati kivi. Ta potrebuje nekaj opore za rast, redno in pravilno rez, ustrezna hranila in le v nekaj letih nas preseneti s svojo velikostjo in dobrim pridelkom.

Debela senca

Močna in hladna senca pomeni, da je rastlina na polnem soncu. Takšen je kivi, rastlina vročega podnebja in sončne lege. Tam se hitro razbohoti in preraste celotno oporo.

Sadike v loncu so precej majhne, ampak jim moramo zagotoviti dovolj široko sadilno jamo, da se koreninski sistem čim hitreje in enostavno razraste. Sadilna jama naj bo globoka 40 cm in široka vsaj 60 cm.

Za dobro rast kivija potrebujemo lahka in odcedna tla. Težka, glinena in vlažna niso primerna. Pri sajenju uporabimo ekološko organsko gnojilo Plantella Organik. Nasujemo ga na dno sadilne jame in primešamo v zemljo, s katero zasujemo sadiko.

Opora naj bo čim večja in čim močnejša, saj se kivi zelo hitro razraste. Primeren je tako za brajdo kot za pergolo. Rastlina bo zapolnila svoj prostor v roku 5 - 6 let, brajdo morda celo prej.

Debeloplodni in drobnoplodni kivi

Nasad kivija

Kivi potrebuje sonce, a so nas podnebne spremembe naučile, da potrebuje tudi namakalni sistem kot tudi zaščitno mrežo.

Drobnoplodni ali bavarski kivi je rastlina kivija z majhnimi plodovi, brez dlačic. Tako ga pojemo kar s kožo vred. No, vsaj jaz. Posebno tega kivija je, da odrasla rastlina prenese zelo nizke temperature, tudi do – 20 °C.

Izbiramo predvsem samooplodne sorte, kot je »Issai«.Pogosto se za ta kivi odločijo vrtnarji, ki želijo zapolniti prostor ob opori. Zelo zanimivi sta rdečeplodni sorti »Ken's red« in pa »Weiki«(potrebuje moško in žensko rastlino).

Pri debeloplodnem pa se pogosto odločamo za klasiko: ženska rastlina »Hayward« in moški opraševalec »Tomuri«.

A izberemo lahko tudi samooplodne sorte »Jenny« ali moderni »Zlati kivi«, ki ima debele plodove brez dlačic.

1 ženska (ali samooplodna) rastlina potrebuje vsaj 20 m². Zato naj bo med rastlinami vsaj 3 m razmaka. Moško rastlino sadimo na rob. Izkušen vrtnar jo lahko celo cepi na žensko. Samo paziti mora pri rezi, da je pomotoma ne odreže.

Oblikovanje sadike kivija

Prvo leto: Takoj po sajenju sadiko prikrajšamo tako, da pustimo na poganjku le 3 – 5 očes. Tako se bo bolj okrepil koreninski sistem in rastlina bo lepše in močneje odgnala.

Drugo leto: Iz tal lahko odžene več poganjkov. Obdržimo samo 1 in ostale izrežemo tako, da škarje potisnemo malo v zemljo in odrežemo.

Ta glavni poganjek skrajšamo na dolžino okoli 1,5 m, da se bo ta les odebelil in okrepil do zime. Tako smo poskrbeli za krepitev koreninskega sistema in močno osnovno deblo.

Oblikovanje mladega lesa: Na rastlini opazimo, da je odgnala stranske poganjke. Iz njih bo izraščal naš rodni les.

Sadika kivija

Če imamo za oporo brajdo, potem razpeljemo poganjke levo in desno na vsako žičnato / leseno / kovinsko oporo.

To je les za rodno osnovo, ki je načeloma dolg do največ 50 cm. Med posamezno etažo naj bo vsaj 40 cm prostora.

Ko pa imamo pergolo, potem »spustimo« glavno – samo 1 deblo do vrha pergole in potem razpeljemo kivi po opori.

Enako kot pri brajdi, imamo tudi tu les za rodno osnovo, ki izrašča iz glavnega poganjka.

Rodni les

Pri odrasli rastlini kivija moramo prepoznati rodni les, saj so to bujno rastoče rastline, pri katerih izrežemo velik del lesa pri zimski rezi.

Pravi rodni les so tisti dolgi poganjki z gladkim lesom, na katerih najdemo velike brste (bunkice na lesu).

Pri zimski rezi iz rodnih osnov pustimo dolg poganjek (šparon) z 10 – 15 očesi.

Ta poganjek privežemo na oporo tako, da je vodoraven ali malo upognjen navzdol. Drugače bo preveč bujne, navpične rasti mladega lesa in manj pridelka.

Zraven dolgega poganjka izberemo enako lep, mlad poganjek (reznik), ki pa ga prikrajšamo na 3 očesa. Iz tega bo odgnal mlad les za prihodnjo sezono.