Nenavadne grmovnice jesenskih barv

V jeseni narava poskrbi za barvito podobo v vseh odtenkih in tako je tudi v vrtovih. Do izraza pridejo grmovnice, ki poleg barvitih plodov pokažejo tudi jesensko barvo listov. Poleg listopadnih rastlin, katerih listi se obarvajo zaradi shranjevanja klorofila v olesenele dele, se pisano obarvajo tudi starejši listi nekaterih zimzelenih grmov.

V večjih vrtovih grmovnice gojimo v skupinah in tako dosežemo z barvami večji vizualni učinek. V manjšem vrtu izberemo eno večjo grmovnico in jo kombiniramo s pokrovnimi trajnicami. Lahko jo vzgojimo v drevo, s čimer pridobimo prostor in povečamo barvitost zasaditve z nižjimi grmički in trajnicami.

Davilec (Celastrus scandens)

Davilec (Celastrus scandens) jeseni pritegne poglede z živo rumenimi poganjki, ki v eni sezoni zrastejo več kot dva metra. V vrtu mu poiščemo mesto, kjer se bo vzpenjal brez nevarnosti, da preraste druge rastline. Primerne so močne leseno-kovinske ali kamnite pergole.

Cveti v maju in juniju s svetlo zelenimi cvetovi. Zanimivi so tudi okrogli rdeči plodovi, prekriti z lupinico oranžne barve, ki jih uporabljamo v šopkih in kot okrasitev. Za gojenje je popolnoma nezahteven in bo dobro uspeval na različnih talnih tipih. Je izredno odporen na zmrzali in bolezni. Najlepša jesenska barva bo prišla do izraza na sončnih rastiščih.

Mrtvaški prst (Decaisnega fargesii)

Mrtvaški prst (Decaisnega fargesii) je listopadna grmovnica, jeseni zanimiva zaradi nenavadnih plodov. Gre za stroke s prozorno želatinasto vsebino in črnimi semeni. Barva strokov je modra, zaradi želatine v notranjosti pa na otip spominjajo na prste mrtvega človeka. Dobro uspeva na različnih tipih tal, izberemo mu zavetno lego. Prenese tudi nekaj sence. V parkovnih zasaditvah ga uporabljamo kot podrast večjim drevesom, največkrat zasajena v skupine. Na ta način se cvetovi bolje oprašijo in jeseni lahko občudujemo več zanimivih plodov, ki so kljub neprivlačni zunanjosti celo užitni in po okusu spominjajo na lubenico. V višino zraste do 5 m, redkeje več. Na sončnih rastiščih se močno rumeno obarvajo njeni veliki, sestavljeni listi, na pogled so privlačni tudi njeni zeleno-modri zvončasti cvetovi, ki se odprejo spomladi.

Aralija (Aralia elata)

Večji grm ali manjše drevo z imenom aralija (Aralia elata) odlikujejo zanimivi krpati listi in gosto trnati poganjki ter steblo. Zaradi teh lastnosti jo sadimo »v drugo vrsto«. Pozorni moramo biti tudi pri vzdrževanju – košnja pod aralijo ali obrezovanje. Aralija pri nas zraste od 6 do 8 m v višino in 3 m v širino. Najraje ima sončno mesto in dobro odcedna tla.

Njeni zanimivi listi, trnati poganjki in prikupna socvetja z majhnimi plodovi se dobro kombinirajo s sezonskimi rastlinami tropskega videza, kot so kane, banane in dalije. Vrsta je v severo-vzhodni Sloveniji dobro prezimna, v predelih s hladnejšimi zimami ji poiščemo zavetno lego ali toplo mesto ob hiši.

Modrina (Ceratostigma plumbagoides)

Modrina (Ceratostigma plumbagoides) je nizka pokrovna trajnica ali manjši grmiček, ki ga v vrtove sadimo zaradi kombinacije pozno poletnih modrih cvetov in jeseni rdečega listja. Celotna rastlina je prekrita z dlačicami. Izredno dobro prenaša pripekajoče sonce in prenese tudi zelo suha obdobja. Gojimo jo kot pokrovno trajnico, kot podrast večjim grmom ali drevesom, dobro uspeva tudi v posodah in koritih. Glede vzdrževanja je zelo skromna, saj ne potrebuje posebne nege. Najhitreje in preprosto jo razmnožujemo z delitvijo jeseni ali spomladi.

Davidova fotinija (Stranvaesia davidiana)

Davidova fotinija (Stranvaesia davidiana) spada med večje zimzelene grme. Z izbiro enega samega poganjka jo vzgojimo tudi v manjše drevo. V višino zraste 6 do 8 m, v širino 5 m. Ima podolgovate temno zelene liste, od katerih se samo starejši jeseni rdeče obarvajo. Bolj kot listi so privlačni mnogoteri bleščeče rdeči okrogli plodovi, ki rastejo v šopkih. Rastlina ima skromne potrebe po vodi, dobro uspeva na sončnih in polsenčnih rastiščih in je za razliko od nekaterih drugih vrsti in sort iz rodu Photiniapri nas dobro prezimno trdna. Na voljo so tudi sorte s pisanimi listi in rumeno-oranžnimi plodovi.

Ali ste vedeli?

Davilec je ubijalska vzpenjava grmovnica, ki drevo, po katerem se vzpenja, s časom »zadavi«, da le-to odmre. Brez težav se vzpne 10 in več m visoko in pod sabo zlahka pospravi večje in starejše drevo. V vrtove ga sadimo ob konkretno samostoječo oporo , kjer redno nadzorujemo rast poganjkov.