Višnje se splača imeti

Višnja sodi med najmanj zahtevne sadne vrste in je zato primerna za skoraj vsak sadni vrt. Njeni okusni, prijetno kiselkasti plodovi so prava osvežitev, primerni za sveže uživanje ali zamrznjeno uporabo, za sokove, odlične marmelade in kompote. Sadeži pa so tudi zelo atraktivni in dekorativni. Zreli plodovi so mehki in nimajo dolge skladiščne sposobnosti.

Sorta 'Gorsemska' je pri nas najbolj razširjena. Njeni veliki, ne preveč kisli plodovi so primerni tako za svežo porabo kakor za predelavo.

Višnja je po navadi redna spremljevalka češenj. Glede talnih razmer ni zahtevna in je dosti manj izbirčna kakor češnja. Uspeva tudi na višjih nadmorskih višinah vse do 1000 m.

V višino zraste veliko manj kakor češnja, le 4 - 6 m, odvisno od sorte in kvalitete zemljišča. Ne prenaša težkih, mokrih tal. Ob mokrem vremenu v primerjavi s češnjo v času zorenja plodovi višenj ne pokajo.

Sorte višenj so lahko samooplodne ali tudi samoneoplodne, oprašujejo pa se tudi s češnjami; prav tako lahko višnje oprašujejo češnje.

Najpomembnejše sorte pri nas so: Gorsemska , Keleris, Rexelle, Gerema, Montmorenzi.

Višnje so dokaj prilagodljive, zaščita zanje pred boleznimi in škodljivci je enostavna, čeprav brez škropljenja ne bo šlo najbolje.

Plodovi so rdeče obarvani v raznih niansah, odvisno od sorte (od temno rdečih do svetlo rdečih).

Rastlina dokaj zgodaj zarodi in nato redno rodi. Višnja je precej odporna na nizke zimske temperature in spomladanski mraz v času cvetenja. Vzgoja drevesa ni zahtevna. Ne potrebuje posebnih pogojev za rast. Rodno drevo višnje je manj občutljivo in bolj prilagodljivo kot češnja.

Bolezni in škodljivci

Višnja je dokaj odporna sadna vrsta.

Listna pegavost in listna luknjičavost sta problematični zlasti v bolj vlažnih letih. Napadeno drevo že zgodaj poleti odvrže tudi pretežni del listja; brsti niso dobro prehranjeni ter zato naslednje leto slabše cvetijo in tudi rodijo. Drevo lahko po nekaj letnih zaporednih okužb tako oslabi, da celo propade. Zato vsaj dvakrat letno drevo preventivno poškropimo z ustreznim pripravkom (jeseni ob odpadanju listja in spomladi ob začetku nabrekanja brstov). Če opazimo znake okužbe že zgodaj poleti, napadeno drevo poškropimo po obiranju vsaj dvakrat, da listi ne odpadejo prezgodaj.

Plodova vinska mušica (Drosophila suzuki) je v zadnjih letih zelo problematična tudi na višnjah. Močan napad lahko zelo prizadene pridelek, večina višenj lahko zaradi močnega napada zgnije že na drevesu. Zato preventivno nastavljajmo posebej narejene vabe za spremljanje plodove mušice, v katere se ujame plodova mušica in tako zmanjšamo njeno številčnost na drevesu.

Listna pegavost in luknjičavost povzročata hiranje ali celo propad dreves.

'Carmine jewel' je mini višnja, ki zraste v višino le dobra 2 m. Je kot nalašč za majhne vrtove ali sajenje v velike lonce na terasah.

Rez višnje in hranila

Podobno kot češnje tudi višnje občasno obrežemo. Izvedemo t.i. osvetlitveno rez in odstranjujemo izrojeni povešeni rodni les. Višnje vzgajamo v piramidalni ali vretenasti vzgojni obliki.

Rodne višnje redno dognojujemo, da bodo imele na razpolago dovolj hranil. Na vrtu lahko to prikladno storimo s peleti organskega gnojila Plantela Organik, ki jih potrosimo dvakrat letno: spomladi ob začetku vegetacije ter nato po obiranju plodov vse do pozne jeseni.