Bi imeli mešano živo mejo? - Klub Gaia

Bi imeli mešano živo mejo?

Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd

Navajeni smo razmišljati o živi meji iz gabra, o živi meji iz ligustra in o živi meji iz »ciprese«. Preverjene so tudi žive meje iz tise in žive meje iz lovorikovca. Razmišljamo pač o živi meji iz ene grmovnice. Je možno sestaviti živo mejo iz več vrst grmovnic?

Paleta jesenskih  barv v mešani  prosto rastoči  živi meji.
Paleta jesenskih barv v mešani prosto rastoči živi meji.

Odgovor ima narava: seveda je možno! Poglejte staro živo mejo iz belega gabra: v njej sta vsaj še ostrolistni javor in lipa, pa seveda še kaj. Teh »pridruženih članov« ni nihče sadil, zasejali so se sami in enako vdano prenašajo striženje kot gaber. Od daleč se niti ne opazi, da ima gaber v zeleni steni družbo. Iz te kombinacije lahko potegnemo prvi nauk: živijo en ob drugem in skupaj, ker so zadovoljni z enakimi razmerami in enakim vzdrževanjem.


Brez monotonosti

Z malo drznosti lahko namenoma zasnujemo živo mejo z več vrstami zato, da ni videti monotona. Začnimo z enostavnim primerom. Rumeni dren (Cornus mas) in glog (Crataegus monogyna) sta grmovnici, ki se ju da z rednim striženjem oblikovati v razmeroma ozek zeleni zid. Oba naredita zelo močno, stabilno ogrodje, zato ju sneg ne deformira. Če ju zasadimo mešano  - pa ne ravno po vojaško na par-nepar -, bo dren zacvetel s prvo pomladjo, glog bo zacvetel na prehodu pomladi v poletje, konec poletja se bodo med listjem pojavile drenulje, a ko bo odpadlo listje, bodo na vejah obvisele jagode gloga.
Glog s cvetjem.
Glog s cvetjem.
Glog s plodjem, ko se listje že osuje.
Glog s plodjem, ko se listje že osuje.

Vedno bo kaj! Zaradi goste rasti in glogovih trnov si bo še kak ptiček uredil gnezdo v meji.  Takšno živo mejo lahko strižemo, pa bo vseeno cvetela: dren cveti na golih vejah in bo zato zelo opazen, glog pa se prilagodi in zacveti tik pod rezno ploskvijo. Pa še kak cvetek gloga lahko naberemo za čaj in preizkusimo moč volje, ko pogrizemo kislo-trpko drenuljo.

Medvejka in španski bezeg skupaj –  še mnogo lepša kot vsak zase.
Medvejka in španski bezeg skupaj – še mnogo lepša kot vsak zase.

Pisana bukev

Zanimivo barvno čarovnijo dobimo, če v striženo živo mejo namesto belega gabra posadimo bukev. Ravno tako se jo da striči kot gaber, pa še malo vedrejša je videti, ker so listi bolj bleščeči. In če med zelene bukve »našpricamo« nekaj rdečelistnih bukev, bo nastal tigrast vzorec. Obe različici, in zelena in rdeča, se pri rasti obnašata enako in zaradi tega ne bomo imeli nobenih težav pri vzdrževanju. 

Cvetoča živa meja

Bolj drzne so kombinacije očitno različnih grmovnic. Primer višje rastoče žive meje s cvetočimi grmovnicami je mešanica medvejke (Spiraea arguta ali S. × vanhouttei), forzitije, vajgele (Weigela 'Bristol Ruby') in metuljke (Buddleja davidii). Vse grmovnice zrastejo dva do tri metre visoko in enako na široko. Cvetijo od marca do avgusta. Takšna živa meja pride do izraza, če ji pustimo prosto rasti. Svobodna oblika rasti ne pomeni, da grmovnic na obrezujemo. Jih obrezujemo, a ne strižemo. Treba je izrezovati stare veje in s tem grme ohranjati živahne in cvetive. Za prosto rastočo živo mejo moramo imeti velik vrt. Vse naštete gromovnice so precej »komolčaste« in si bodo vsaka zase izborile svoj rastni prostor. Če se je treba vrtnarsko vmešati, naredimo to pri rednem obrezovanju.

Rumeni dren cveti v barvi starega zlata
Rumeni dren cveti v barvi starega zlata
Rumeni dren cveti v barvi starega zlata.
Rumeni dren cveti v barvi starega zlata.

Kombiniranje grmovnic v živih mejah lahko zapeljemo na različne načine. Lahko mislimo nase in na užitek v vonjih in skombiniramo npr. španski bezeg, nepravi jasmin, kolkvicijo in metuljko. Lahko se ubranimo gostov, ki bi radi vstopili na vrt mimo vrat, pa namešamo glog, češmin, črni trn in šipek (Rosa canina ali R. rubiginosa) – krvaveli bomo  vsakokrat, ko bomo obrezovali tak trumpovski zeleni zid. Lahko imamo v mislih ptiče in sadimo grmovnice, ki jih ptički uporabljajo za gnezdenje in prehrano, pa na vrtu ne bomo nikoli sami.

Mešane zimzeleno-listopadne meje pozimi niso privlačne. Tudi pri zimzelenkah se ponujajo  družabnice, kot so lovorikovec, fotinija in močno rastoče sorte tise.

Možnosti je veliko in okusov tudi. Včasih je zanimivo poskusiti. Kako se bodo inovativne kombinacije obnesle, po pa že »delo pokazalo«.

Ali veste?

Za cvetoče rastline in zdravo listje je treba rastline dognojevati. Dobra izbira je gnojilo Plantella Formula 365 za okrasne rastline in žive meje. Z njimi pognojimo enkrat na leto, in sicer zgodaj spomladi. Na sproščanje hranil iz tega gnojila vplivata vlaga in toplota, tako da jih je največ na voljo, ko rastlina intenzivno raste.

Gain nasvet

Za hitro in močno ukoreninjenje pri sajenju uporabimo dolgo delujoče gnojilo v peletah Plantella Organik za sadike, ki  nudi rastlini vsa organska hranila za celo sezono.

Za največji uspeh uporabite:

Plantella Formula 365 za okrasne rastline in žive meje

Membransko gnojilo Formula 365 je idealno za dolgotrajno in bujno cvetenje grmovnic in okrasnih rastlin. Nudi tehnološko dovršenost na področju prehrane rastlin.

Plantella Organik za sadike

Povsem ekološko dolgo delujoče organsko gnojilo, ki spodbuja razvoj korenin in tako sadikam omogoča enakomerno rast in zdrav razvoj.
Za komentiranje se prijavite