Naredimo kompost v svojem vrtu

Ob koncu poletne sezone poleg slastnih vrtnin in sadja pridelamo tudi veliko rastlinskih odpadkov, ki sodijo na kompost. Te z nekaj dela spremenimo v kakovosten kompost, s katerim bomo obogatili domačo vrtno zemljo.

Kako kompostiramo

V kompostnem kupu živijo številne koristne živali: deževniki, kočiči, ličinke zlate minice in drugi, ki pomagajo predelati organsko maso.

Na domačem vrtu uporabljamo najbolj enostaven način kompostiranja. To je s pomočjo mikroorganizmov in prisotnostjo kisika. Občasno pomagajo še deževniki. Na domačem vrtu naj bo dno kompostnika kar na zemlji. Tako bo kompostna masa v stiku z avtohtonimi mikroorganizmi, ki bodo prešli v kompostnik. Njihovo delo je presnova organske mase, s čimer jo spremenijo v kompost. Deževniki iz zgornje plasti naše zemlje bodo prešli v kompostnik in ga obogatili s svojimi iztrebki – glistinami, ki so bogate s fosforjem, kalijem in številnimi mikrohranili.

Kakšen kompostnik

V vrtečem kompostniku pridelamo manjše količine komposta zelo hitro.

Osnovno vodilo pri kompostniku je velikost, ki naj bo 1 m³. To je volumen, v katerem se pravilno odvijajo vsi kompostirni procesi. V kolikor je kompostnik manjši, bo potrebno to kompostno maso veliko bolj intenzivno premetavati. Za kakovosten kompost potrebujemo močne roke, saj je potrebno premetati in premešati kompostno maso vsaj 1x mesečno. A v praksi to ne naredi skoraj nihče. Za zračenje komposta uporabimo vile. Z njimi redno prebadamo kompostni kup z vseh strani in tako ustvarimo zračne žepe, kar izboljša kompost. Manjše količine komposta lahko pridobimo v kompostnikih, ki so vrtljivi. Vsi takoj vzkliknejo: ti so predragi, a z malo domišljije lahko z enim plastičnim sodom in leseno osnovi naredimo lasten in cenejši vrtljivi kompostnik.

Ustvarjamo temperaturo

Ostanke dodajamo po posameznih plasteh. S temperaturo, če je dovolj visoka, uničimo škodljive bolezni, škodljivce in tudi semena plevelov. Dosežemo jo v dovolj velikem kompostnem kupu s svežo organsko maso. Da se ustvari res visoka temperatura, ki traja nekaj časa, vidimo v jesenskem času, ko kdo na prosto strese velik kup gnoja. Iz njega se močno kadi. In to ne, ker je tako svež, temveč, ker so na delu številni mikroorganizmi. Iz našega komposta se tudi kadi, ko premečemo kompostni kup, mikroorganizmi namreč zaženejo svojo proizvodnjo, kjer predelajo svežo organsko snov v kompost. Ko dosežejo kritično temperaturo, ki lahko preseže 70 °C, dejansko uničijo poleg bolezni in škodljivcev, tudi sebe.

Nato se kompostni kup ohladi. Ponovno dodamo še svežih ostankov z vrta in kup premečemo. Ponovno se segreje in ustvari kompost. Zato je premetavanje kupa pomembno.

Zrel kompost

Vrtnarji pogosto zamenjujejo besedi kompost in humus. Humus je zelo kompleksna organska molekula, ki jo najdemo v tleh. Humusa je veliko v gozdni zemlji, saj nastaja iz lesnih ostankov. Kompost pa so enostavno predelani organski ostanki na domačem vrtu predvsem iz rastlinskih ostankov in tudi živalskega gnoja. Najboljši kompost pa bo iz kombinacije obojega. Ko se rastlinski ostanki predelajo, dobimo snov, ki je videti kot temna zemlja. Nima posebnega vonja in je rahla. To je zrel kompost.

Kako narediti dober kompost

Po posameznih plasteh dodajamo sredstvo za pospeševanje kompostiranja. Ker na domačem vrtu ne premetavamo komposta, moramo posvetiti malo več pozornosti posamezni plasti. Ko nalagamo posamezne plasti rastlinskih ostankov, jih sproti malo zmešamo. Na primer: del pokošene trave, del zunanjih listov solate in še par drobnih vejic. Dodamo še sredstvo Bio Plantella Kompost aktivator, ki pospeši procese kompostiranja. S tem sredstvom hitro dobimo kakovosten kompost v posameznih plasteh. Lesene vejice pa so zato, da ustvarijo zračne žepe, v katerih sta kisik in voda za mikroorganizme. V poletnem času je treba kompostni kup redno zalivati, saj se brez vode kompostni procesi ustavijo.

Kdaj ga uporabimo

Kompost vedno uporabimo v jesenskem času, ko pripravljamo vrt na novo sezono. S kompostom na vrtu kolobarimo in ta kolobar prilagodimo 4 ali 3 – letnemu kolobarju z vrtninami. To pomeni, da jeseni pognojimo eno poljino. Tisto, na kateri bomo naslednjo sezono vzgajali plodovke in kapusnice, vrtnine, ki porabijo veliko hranil. Preden ga uporabimo, ga enostavno presejemo. In pri tem delu odstranimo deževnike (ki jih vrnemo na kompostni kup), jajčeca in ličinke škodljivcev. Kompost vedno vdelamo v zgornjo plast zemlje. Ker naš kompost, ki smo ga ustvarili v sezoni, vsebuje veliko organske snovi, bomo z njo nahranili naše avtohtone mikroorganizme v tleh. To pa pomeni ohranjanje rodovitnosti zemlje. Prav tako bodo dobri mikroorganizmi v tleh pomagali uničiti škodljive mikroorganizme, ki so morda še v kompostu. Prav tako bo svoje naredila mrzla zima. Če pa komposta ne presejemo, ne vdelamo v tla jeseni, ampak ga uporabimo spomladi, pa se kaj hitro pojavijo vprašanja: kako se rešiti strun, bramorja, ogrcev, različnih plevelov, zakaj je spet plesen,… Zato si vrtnarji med letom vzemimo čas za kompost, saj vemo, da bo potem manj dela naslednje leto in bo pridelek boljši.