Težave živih mej iz »cipres«

Visoka, ozka, leto in dan zelena stena iz »cipres« je vsaj 30 let varovala zasebnost lastnikov mnogih slovenskih vrtov. A so se pred 10 leti pojavile na tej živi meji težave. Začele so se sušiti vejice, veje in cele rastline. Za kaj gre? Se da kaj narediti?

Nesortni vzhodni klek je odpornejši od smaragdnega.

Čemur ljudje v notranjosti Slovenije rečejo cipresa, je v veliki večini primerov smaragdni klek (Thuja occidentalis 'Smaragd'). Za razliko od osnovne vrste zahodnega kleka (Thuja occidentalis) je smaragdni klek za žive meje enostavnejši in lepši, ker raste stebrasto in gosto in ga, posajenega v vrsto, skoraj ni treba obrezovati. Lepši pa zato, ker ostane vso zimo privlačen, sveže zelene barve, medtem ko osnovna oblika zahodnega kleka čez zimo prehodno izgubi svežo barvo in postane ubito rjavkasto olivna.

Vzroki propadanja

Smaragdni klek ni nikoli bil in ne bo zdrav kot dren. Napada ga več glivičnih bolezni, ki so toliko bolj nadležne kolikor bolj zanemarjen je klek. Slabo rastišče, poleti presušena tla, opuščanje gnojenja, snežnica s soljo, ki brizga izpod avtomobilskih gum s ceste – vse to so razlogi, da klek peša in zgublja naravno odpornost. Loti se ga tudi več škodljivcev, od katerih je najbolj razširjen hrošček z imenom južni brinov krasnik. Ker je najbolj uničujoč, se mu posvečamo v nadaljevanju.

Žalosten pogled na propadajočo živico iz smaragdnega kleka.

Južni brinov krasnik – prelep škodljivec

Tipična slika vejice, ki jo je pokončal južni brinov krasnik.

Južni brinov krasnik je krasne smaragdne barve. Hrošč je podolgovat in vitek, dolg 6 - 12 mm. Ima več znanstvenih imen, in sicer Ovalisia festiva, Lamprodila festiva in Palmar festiva. Večina hroščkov se izleže pozno spomladi, približno takrat, ko cveti lipa, posamezni pa se pojavljajo do septembra. V glavnem se zadržujejo pri vrhu drevesc in s tem izven višine običajnega človeškega pogleda. Življenje krasnikov poteka po ustaljenem urniku. Približno do poldneva žrejo vršičke klekovih poganjkov, sledita dve uri za spolnost, popoldne pa se samice odpravijo odlagat jajčeca nižje v krošnjo, samčki pa čuvajo svoj teritorij.

Škoda, ki jo hroščki naredijo z objedanjem, je zanemarljiva. Kleke uničujejo njihove ličinke, ki živijo med lesom in lubjem. Tam kot lubadarji uničujejo prevodno tkivo. Ko z rovom pod lubjem pridejo okoli vejice, se ta posuši. Če izžre prevodno tkivo okoli debla, se posuši cel del krošnje nad tem mestom.

Dokler je ličinka pod lubjem, je ne moremo videti. Njeni rovi so očem skriti in nimajo izhoda, kjer bi ličinka izmetavala poglodani drobir. Šele po letu, dveh ali več letih se na površini poganjka pojavi ovalna odprtina, ki ni širša od 5 mm. Iz luknje zleze odrasel hrošč krasnik.

Ni vsako sušenje poganjkov posledica škodljivcev ali bolezni! Poškodbe na sliki sta po poletnem obrezovanju povzročila pripeka in suša.

Od kod se je južni brinov krasnik vzel? Od ne prav daleč. Z obal Jadrana in Sredozemlja nasploh. Podnebne spremembe so ga opogumile, da je krenil na sever, kjer so ga pričakale stotine in stotine slastnih klekovih živih mej. Ob morju živi na brinih, a se na celini raje hrani s kleki in pacipresami. posledica škodljivcev ali bolezni! Poškodbe na sliki sta po poletnem obrezovanju povzročila pripeka in suša.

Napadene poganjke izrežemo pri osnovi.

Kje je rešitev?

Glavni ukrep je, da dosledno izrežemo vsako napadeno vejo. Da je nekaj narobe, nam pove vejica z listi, ko izgubijo zdravo zelenost in dobijo kovinski sijaj, šele potem pobledi in porjavi. Ne čakajmo, režimo takoj! Režemo globoko, po možnosti pri deblu. Vejo z ličinko uničimo. Dobro prehranjen in tudi v vročini zalit klek bo s strani zarasel vrzel, ki je nastala v krošnji. Škropljenja niso smiselna, ker so se izkazala za premalo učinkovita.

Na ta način preprečimo, da bi se ličinke razvile v hroščke, ki bi se lotili sosednjih klekov. Z izrezovanjem za nekaj časa zadržimo širjenje škodljivca, ne bomo pa ga iztrebili. Boljša rešitev bo zamenjava klekove žive meje z drugo drevnino. Najbolj zanesljive so vrste, ki so pri nas samonikle in potrebujejo manj vode od kleka. V sušah, ki se najavljajo v prihodnje, bo voda preveč dragocena, da bi jo trošili za žive meje.

Če ne ukrepamo, živa meja zanesljivo propade v nekaj letih.

Plantella specialno gnojilo za iglavce.

Matjaž Mastnak, Arboretum Volčji Potok, svetuje:

Veliko lahko za smaragdni klek naredimo z rednim gnojenjem. Plantella Specialno gnojilo za iglavce vsebuje potrebna hranila in magnezij, ki je predpogoj za zdrave iglice. Vedno dosledno upoštevajmo predpisani čas gnojenja.