Sezona stepskih lilij

Običajno cvetijo skupaj s potonikami, bradatimi perunikami in maki. Seveda to niso lilije s čebulami. Zato pa od rastnega središča na vse strani pod zemljo razprejo vodoravne odebeljene korenine, kot bi bila to morska zvezda. V njih se po cvetenju še pred poletnimi vročinami nakopičijo rezervna hranila za preživetje do nove pomladi. Do takrat pa rastline počivajo, ker so po naravi navajene izrazite polpuščavske suše. Za zimo jim ni mar, zato jih pri nas gojimo kot vrtne trajnice.

Nekaj o imenih

Stepska lilija

Za ves rod z okoli 40 vrstami se je pri nas uveljavilo ime stepska lilija, čeprav botanično ne sodi niti v družino lilijevk, kaj šele v rod s tem imenom. V resnici jih botaniki uvrščajo med zlatokorenovke (Asphodelaceae), ki imajo v Sloveniji zastopstvo s tremi rodovi in zraven še s samoniklimi maslenicami. V drugih jezikih se je teh vpadljivih vrtnih trajnic oprijelo kar nekaj povednih imen: foxtail lilies, king's spear, desert candles, Kleopatranadel, Steppenkerze, aiguille de Cleopatra. Vse to se nanaša na zbita pokončna socvetja, s katerimi se konec maja in junija ozaljšajo 60 do 300 cm visoka stebla, pač odvisno od vrste in sorte. Pri nas bomo verjetno ostali pri stepski liliji ali eremuru, kar je povzetek rodovnega imena Eremurus.

Vrste in poreklo

Domovina stepskih lilij je zahodna in osrednja Azija ter vse do vznožja Himalaje. Tam se ustalijo po hladnih visokih planotah ter s posameznimi vrstami sežejo na vzhod do Himalaje in Kitajske ter zahodno do Turčije in Ukrajine. Vsepovsod po teh področjih je precej trda zima in prav ta izrazitost med letnimi časi rastlinam prija. Eremuri morajo biti del leta na mrzlem , sicer ne cvetijo, zato je zmerno podnebje zanje kot nalašč.

Dozorevajoča semena

Najpostavnejši je orjaški eremur (Eremurus robustus), ki zraste kar do 2,5 m visoko in vzbuja pozornost s klasastim socvetjem rahlo rožnatih cvetov. Eremurus stenophyllus požene okoli metra visoka sterbla, ki se končujejo s 40 cm dolgim socvetjem rumenih cvetov. Skupaj z drugimi vrstami je ta udeležena pri nastanku križancev in sort, ki cvetijo v različnih odtenkih rumene, v rožnatih različicah do rdečkasto bakrenih, oranžnih ali snežno belih. Odrezana cvetna stebla so prav uporabna tudi v floristiki.

Razmnoževanje

Kombinacija z maki

Ob dobri oskrbi rastline z vsakoletnim prirastkom dodajo nov brst ali več in to je lahko nova sadika s pripadajočimi žarkasto razporejenimi koreninami. Zato je delitev pripraven način vegetativnega množenja. Razraslo skupino v jeseni pridvignemo z vilasto lopato, previdno razdelimo in takoj spet posadimo na novo mesto. Sveže izkopane korenine so krhke in občutljive, zato delajmo z občutkom. Ko so nekaj časa na zraku, se osušijo in so prožnejše. Takšne občasno tudi prodajajo, saj ostajajo vitalne navzlic delni presušitvi. Morebiti spomladi kupljene sadike namočimo, čimprej posadimo, a prvo leto še ne bodo cvetele. Možno je tudi razmnoževanje s semeni, če pustimo plodiče dozoreti.

Sajenje

Korenine stepskih lilij ne marajo neprepustne mokrotne podlage, kjer utegnejo celo segniti. Tudi čas sajenja prilagodimo njihovi naravi. Za to sta najprimernejša avgust in september, ko so rastline še v poletnem spanju in brez listja. Najbolj natančni vrtičkarji najprej izkopljejo okrogel jarek, na dno nasujejo plast peska in nanj položijo sadiko z razprostrtimi koreninami ter jo zasujejo običajno s Plantella Vrtno zemljo. Sadike pridejo tako kakšnih 15 cm globoko, rastni vršiček naj bo le nekaj cm pod površjem. V izpostavljenih legah in brezsnežnih zimah je kot dodatno varovalo vsaj prvo leto dobrodošla primerna zastirka.

Pomladno brstenje

To je pomembno tudi spomladi, saj stepske lilije začnejo hitro odganjati in jih utegne prizadeti pozni mraz, ki lahko poškoduje zasnove cvetnih stebel. Ob sajenju je dobro razmišljati, kam jih bomo postavili za trajno bivanje, ker jim pogosto presajanje ni prav nič všeč. V vrtu se najlepše podajo pred kuliso zimzelenih iglavcev ali posajeni v majhni osameli skupini. Prija jim družba drugih v suši trpežnih trajnic, kot so: monarde, liatrisi, turški maki, kentrant, bradate perunike.