Vigna - eksotična stročnica

Vigna, tropska enoletna stročnica, je ena najpomembnejših stročnic v Afriki, Aziji ter Srednji in južni Ameriki. Gojijo jo po vsem svetu, ker je odporna na vročino in enostavna za vzgojo. Užitni so tudi stroki in zrna bogata z beljakovinami. Izbiramo pa lahko med visoko in nizko vigno.

Sadimo direktno v gredo, precej blizu.

Vigna (lat. Vigna unguiculata var. sesquipedalis) je tolerantna na vročino in enostavna za vzgojo. Užitni stroki in zrna so beljakovinska bomba z vlakninami, hkrati pa rastlina vigne bogati tla z dušikom in zato raste tudi na slabših tleh. Pri nas v Sloveniji lahko sejemo nizko in visoko vigno, ki ima tudi do 1 m dolge stroke.

Nizka vigna

Sejemo jo od srede maja pa do srede junija na sončno in toplo mesto v zelenjavnem vrtu, in sicer v vrste: 50 cm na razdaljo 10 cm v vrsti. Seme kali 10 - 21 dni pri temperaturi 20 – 30 °C. Dobro prenaša visoke temperature in krajša obdobja suše. Ko je visoka 15 cm, jo osujemo in tla zastremo. Za boljši pridelek jo gnojimo s kompostom in specializiranimi organskimi gnojili za vrtnine Plantella Organik ali Plantella Nutrivit Univerzal. V suši jo temeljito namakamo. Lahko jo gojimo v velikih okrasnih loncih na sončnih balkonih in terasah, saj je tudi sama rastlina dekorativna (cvetovi in dolgi lepi stroki). V 80 dnevih po setvi se na nizkem kompaktnem grmičku, visokem 40 - 50 cm, oblikujejo dolgi in zelo ozki stroki. Najbolje je uporabiti še mlade in nezrele stroke, dolžine okoli 30 - 40 cm. Uživamo surove ali kuhane. Uporabljajo jih v kitajski (»stir fries«) in orientalski kuhinji. Uživamo pa tudi drobna bež zrna s črnim očesom (podobno kot zrna oz. semena ostalih stročnic).

Mladi stroki so temnejše obarvani.

Bogat pridelek je dober vir beljakovin.

Še bolj atraktivna

Njena bolj razširjena sorodnica je visoka vigna, ki je plezajoča tropska enoletna stročnica. Ima 2 - 4 m dolge poganjke. V 70 - 80 dnevih po setvi začnejo v paru rasti 50 - 90 cm dolgi stroki. Uživamo jih tako kot pri nizki vigni. V Indiji iz semena vigne pripravljajo naslednje jedi: dal, idli, dosa batter, vada, udid vada, papadum itd.

Gain recept

DAL Z VIGNO

Sestavine: 1 skodelica zrn (semen) vigne, 1 čebula, 1 paradižnik, 2 ščepca ingverja, 4 stroki česna, 2 manjša čilija, 1/3 žličke - orientalski kumin, ¼ žličke kurkume v prahu, ¼ žličke čilija - mletega, sol, olje, 3 nageljnove žbice, lovorjev list, cimet, listi koriandra, ½ limone

Priprava: seme vigne čez noč namočimo. Kuhamo v slani vodi. Čebulo, paradižnik, ingver, česen in zeleni čili »zmeljemo« (možnar) v gladko pasto. V ponvi segrejemo olje in mu dodamo orientalski kumin, nageljnove žbice, lovorjev list in cimet. Dodamo pripravljeno pasto in dušimo, dokler ne izgine surovi vonj, ter ji dodamo kurkumo in mleti čili v prahu. Skuhano vigno rahlo pretlačimo in dobro premešamo z ostalimi sestavinami ter postrežemo.

Dal z vigno.

Okrasni vrt

Cvetoče stročnice kot okras

V čarobni družini metuljnic, ki jih uvrščamo v red stročnic, je več kot 17.000 vrst. To so mogočna drevesa, bujni grmi, razkošne ovijalke, čudovite cvetlice in začimbnice ter koristne rastline za prehrano živali in ljudi.

04/08/2019

_articles/categories/strocnice

Fižol kot najstarejša vrtnina naših vrtov

Fižol je prišel v naše kraju kmalu za tem, ko so ga mornarji iz Amerike prinesli v Evropo. Zato upravičeno lahko rečemo, da je fižol tradicionalna slovenska kultura. Pa ga še znamo pridelati?

11/04/2022

Idealni čas za setev nizkega fižola

Fižol uvrščamo med metuljnice in prav te so izredno pomemben, nezamenljiv člen ekološkega vrtnarjenja. Morale pa bi biti tudi pogosteje v naši prehrani. Prav s setvijo nizkega fižola lahko dosežemo oba cilja.

10/04/2024

_articles/categories/strocnice

Grah rabi vlažna tla

Grah spada med zelo priljubljene vrtnine pri nas. Botanično ga uvrščamo v družino metuljnic in skupino stročnic. Iz zahodne Azije se je razširil po vsem svetu. Je vrtnina zmernega podnebja, zato jo na vrt sejemo med prvimi, v marcu, včasih pa že v februarju.

14/02/2018

Rastline

Dolga vigna

Spada med stročnice. Dolga vigna plezajoča tropska in subtropska enoletnica. Za 2 m in več dolge poganjke potrebuje oporo. V 70 - 80 dnevih po setvi začnejo v paru rasti 50 - 90 cm dolgi stroki.