Spomladi nikoli ne prehitevajmo - Klub Gaia

Spomladi nikoli ne prehitevajmo

Miša Pušenjak, univ. dipl. inž. agr.

 Vedno, brez izjeme, si v naših krajih spomladi sledijo vdori toplega in nato hladnega zraka.  Zato še vedno drži staro reklo naših babic: hiti počasi. Vidne posledice pozeba so sicer žalostne, a hujše so tiste nevidne, ki jih potem pripisujemo drugim vzrokom. 
Ko opazimo take plodove paradižnika poleti, se ne  zavemo, da so vzrok prehladne noči spomladi.
Ko opazimo take plodove paradižnika poleti, se ne zavemo, da so vzrok prehladne noči spomladi.

Nevidne posledice nizkih temperatur

Vedno več vas je takih, ki si želite pridelovati hrano povsem brez uporabe kemije. Osnova za to pa je najprej zdrava in živa zemlja, takoj za tem pa vitalne rastline. Če je začetek življenja rastline stresen in težak, če jo dalj časa zebe, ima vse življenje več težav tudi z odpornostjo. Če torej seme kali 5 dni (fižol, korenček, peteršilj) ali 20 dni, je velika razlika. Rastline  te razlike, izgubljene energije, slabše razvitega koreninskega sistema, nikoli ne nadoknadijo. V primeru slabših vremenskih razmer poleti hitro zbolijo.

Zakaj korenček in peteršilj ne kalita?

To je zelo pogosto vprašanje, ki ga dobim spomladi. Seveda nismo nikoli krivi mi, krivo je slabo seme. Ja, res je, v semenskih vrečicah seme ni najvišje kakovosti. Peteršilj in korenček kalita uspešno šele, ko ima zemlja vsaj 15 oC. Moja prijateljica je pred leti naredila poskus v semenskem laboratoriju, kjer so pogoji za vznik idealni. Pri temperaturi 5 oC je potreboval korenček 23 dni, peteršilj pa 29 dni, da je vzkalilo polovico semena. To je temperatura zemlje v marcu in tudi v začetku aprila. Celo letos, ko smo zaključili marec z neverjetno toplimi dnevi, niso presegle 10 oC. V teh dnevih seveda lahko kalčku zmanjka celo hrane, saj je seme nima veliko na razpolago. Pri temperaturah zemlje 15 oC se je ta čas sicer prepolovil, a je trajalo še vedno dolgo. Boste verjeli, da korenček vzkali v 10 dneh pri optimalni temperaturi zemlje (20 oC)? Podobno se zgodi fižolu. To primerjavo pa lahko vidite na priloženi fotografiji. Seme je bilo iz iste vrečke, levo sejano prvi teden maja, desno sredina aprila.  Desni del nasada se nikoli ni prav opomogel, pridelek strokov je bil nizek. Življenjska doba obeh nasadov pa enaka, saj je pozno sejan ostal zdrav celo nekaj dlje. Kje je torej smisel tako zgodnje setve?

Poškodbe zaradi mraza na jajčevcu lahko vodijo  tudi v to, da prvič zacveti šele julija ali avgusta.
Poškodbe zaradi mraza na jajčevcu lahko vodijo tudi v to, da prvič zacveti šele julija ali avgusta.
Fižol, sejan v mrzlo zemljo, je vidno nižji  od tistega, ki je sejan pravočasno.
Fižol, sejan v mrzlo zemljo, je vidno nižji od tistega, ki je sejan pravočasno.

Krompirjevke in nizke temperature

Paradižnik, še bolj pa paprika in jajčevec, so na nizke temperature najbolj občutljivi. Ravno zato opozarjam, da jih sejemo čim kasneje tudi za sadike in sadimo na prosto šele po 15. maju. Temperature pod 10 oC, že ko imajo rastline  komaj prvi pravi list, povzročijo, da se cvetovi ne oblikujejo. Če pa je nekje okoli 15 oC, so lahko prvi plodovi poškodovani, drugačni. Na dnu plodov opazimo razpoke, kraste, plodovi so lahko srčaste oblike, rebrasti, čeprav to ni sortna značilnost. Pa nas prestrašijo in potem uporabljamo povsem po nepotrebnem sredstva za varstvo rastlin. Tudi ekološka imajo lahko negativen vpliv na življenje v zemlji, če pretiravamo in jih uporabljamo, ko niso potrebna.

Pri jajčevcu in papriki se kažejo posledice še v tem, da namesto plodov divjajo stebla in listje, rastline  so neverjetno bujne in visoke, plodov pa do avgusta ni.

Posledice na bučevkah (bučnicah)

Vsakokrat, ko vas mika sejati bučevke (kumare ali bučke) v aprilu, se spomnite leta 2020. Bučke, buče … so cvetele in cvetele, pa ni bilo plodu. Ponekod so rastline  celo prej propadle. Zanje je bil ves maj prehladen. Kar je cvetelo, so bili sami moški cvetovi. Če pa ni ženskih cvetov, seveda ni plodov. Vse samo zaradi hitenja in prehitrega sajenja in setve v prehladno zemljo. Junijske setve, čeprav malo pozne, so dale celo višji pridelek.

Solatna plesen je pogostejša prav zaradi nizkih temperatur, s katerimi se morajo boriti.
Solatna plesen je pogostejša prav zaradi nizkih temperatur, s katerimi se morajo boriti.

Pomoč rastlinam

Na policah trgovin najdete dva odlična pripravka Bio Plantella Vrt in če ga uporabite izmenično s pripravkom Bio Plantella Vita, je magična formula. Prvega uporabite preko listov in z zalivanjem zemlje že pred napovedanimi nizkimi temperaturami. Če je možno, že 48 ur prej in potem zvečer pred mrazom. V času, ko sicer ni zmrzovanja, je pa hladno, kot je bilo lani maja, pa ju uporabljajte izmenično vsaj enkrat tedensko. Nujno jih potrebujejo sadike in posajene rastline. Vsaj pred presajanjem na prosto zaliti z enim izmed omenjenih pripravkov, najprej alge Bio Plantella Vrt, 7 dni po presajanju pa še vitaminsko gnojilo in biostimulant Bio Plantella Vita.

S tem vsaj malo ublažimo posledice stresa presajanja, rastlinam pomagamo tudi premagovati prenizke temperature s krepitvijo odpornosti. Najbolje pa je, da ne hitimo.

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Vita

Naravni vitaminski kompleks za hitro regeneracijo in povečano odpornost oljk in drugih mediteranskih sadnih dreves.

Bio Plantella Vrt

Visokokakovostno tekoče organsko hranilo iz izvlečka morskih alg z dodanimi vitamini poskrbi za zdrav razvoj, bujno cvetenje, večji pridelek, boljšo kakovost plodov ter poln okus.
Za komentiranje se prijavite