Še nekaj poglavitnih nasvetov za brezskrbno uživanje s sivko
na vrtu:
- Potrebuje revna, alkalna, dobro odcedna tla, zlasti v zimskih mesecih,
kar se doseže z dodajanjem Plantella kremenovih peskov v zemljo. Lahko se jo
posadi v visoke grede kot tudi v okrasne lonce z dobro drenažo. Pred kratkim
sem zasledila zanimiv rek: «Če je preveč kislo ali mokro, lahko sivko poljubiš v slovo.«
- Sivka se je na svoje avtohtono okolje prilagodila
s skromno absorpcijo vode, zato z zalivanjem ne pretiravamo. Kadar jo že moramo
zaliti, to naredimo krepko, potem pa jo daljše obdobje pustimo, da se izsuši. S
tem spodbudimo rast korenin, kratki in pogosti cikli zalivanja pa povzročijo
nezdrave korenine oz. koreninsko gnilobo.
- Sivka tudi pri rezi ne dopušča zanemarjenja. Po
drugem letu se jo vsako pomlad reže v zaobljeno obliko, pri tem pa se ne sme
poseči v star, brezlistnat les. Prav tako se mlade poganjke med rastno sezono
po vsakem cvetenju prikrajša za
tretjino. S tem se prepreči pregosto razvejanost, v katerih pazduhah bi se lahko zadrževala
voda in povzročala njeno gnitje. V primeru, da sivka »uide iz rok«, se jo
zamenja, v kolikor pa prostorsko nismo omejeni, jo grebeničimo in s tem tudi
pomladimo.