Kapusnice za jesen

Z globalizacijo smo povsem pozabili, da se mora tudi naša prehrana prilagajati in spreminjati v skladu z letnimi časi. In že prihaja čas, ko bodo plodovke nadomestile kapusnice. Te sodijo v družino križnic, ki pa so res super živila, o katerih se premalo govori. Vsebujejo vse in še veliko več, da vam jeseni in pozimi ni potrebno kupovati in uživati prehranskih dodatkov, vitaminov v obliki tablet, da preženemo prehlade pozimi in tudi druge zimske tegobe.

Ohrovt - eno ime, tri oblike

Brstični ohrovt kot ga vidimo na številnih fotografijah, zato mnogi zmotno menijo, da liste odstranjujemo.

Ohrovt je zame na prvem mestu med jesenskimi kapusnicami. Morda ga lahko prekaša le kislo zelje. Ker sodi ohrovt v družino križnic, v njem vidimo vso pestrost te družine. Poznamo listnati ohrovt, brstični ohrovt in glavnati ohrovt, ki je najbolj podoben zelju. Pri listnatem ohrovtu uživamo liste, pri brstičnem trde brste, ki se oblikujejo v listnih pazduhah rastline, pri glavnatem pa se listi zvijejo v trdo glavo. Torej tri različne oblike z enim imenom. Ohrovt sodi po mnenju mnogih tujih strokovnjakov med vrtnine, ki imajo skupno največjo količino različnih antioksidantov. Njegov največji pomen je v tem, da vse tri oblike prezimijo na prostem, torej imamo tudi pozimi na vrtu svežo zelenjavo. Ker ima dokaj čvrste, kompaktne liste, ni privlačen za škodljivce in ga veliko lažje pridelamo na naravi prijazen način kakor zelje. Zaradi nagubane ali celo mehurjaste površine listov pa mu zimski mraz ne more do živega. Je pa res, da ga zaradi istih razlogov ne jemo svežega. Vrtni je celo sladek, zato je veliko lažje prepričati otroke, da ga jedo kakor pa zelje. Ohrovt bi moral biti prav na vsakem vrtu.

Še nekaj napačnih razmišljanj o kapusnicah

Brstičnemu ohrovtu ne režemo vrhov in tudi nikoli ne režemo listov. Ti pozimi varujejo brste pred neprilikami. Prav tako ne režemo obolelih, prevelikih, pregostih… listov drugim kapusnicam, kot mi mnogi javljate. S tem povzročamo dodatne težave, širjenje bolezni, skratka veliko več škode kakor koristi. Zgodnje, pozno zelje so izrazi, ki jih prepogosto uporabljamo. To ne obstaja. Obstajajo sorte z različno dolgo vegetacijo. Dneve štejemo od presajanja sadik do pobiranja. Vse sorte lahko sadimo od pomladi do takrat, ko nam število dni do spravila še omogoča spravilo. Nekatere sorte zelja, cvetače, brokolija… lahko sadimo še v začetku septembra, sort z dolgo vegetacijo pa ne moremo več. Prav tako govorimo, da so pozne sorte zelja namenjene kisanju, zgodnje pa sveži uporabi. Ni povsem tako. Res je, da je za kisanje potrebno dovolj sladkorja, zato je potreben daljši čas vegetacije. A vse sorte z dolgo vegetacijo niso namenjene kisanju. Uporaben je torej podatek o številu dni do spravila, o tem ali je zelje za kisanje ali skladiščenje, ne pa ali je sorta zgodnja ali pozna.

Hibridi ali sorte

Prav pri kapusnicah se pogosto srečamo s tem vprašanjem. Hibridi niso plod genske tehnologije, GSO, so pa poseben način oblikovanja novih sort, lahko jih primerjamo s pasmami živali. Pa proti njim nimamo pripomb. Hibrid je ožje prilagojen specifičnim vremenskim in drugim pogojem, zato jih toplo priporočam pri pridelavi cvetače in brokolija, tudi kolerabice. Pri ohrovtih in zelju pa je drugače. Pri ohrovtih ni večje prednosti v primerjavi s pridelavo sort, pri zelju pa ravno obratno. Posebej za kisanje zelja smo mi navajeni na kislo zelje s tankimi, nežnimi in mehkimi rezinami, kar pa nam hibridi ne nudijo. Prav tako smo navajeni na okus naših lokalnih sort ('Ljubljansko', 'Emona', 'Varaždinsko'). Zato sama priporočam sajenje hibridov, predvsem pri pridelavi cvetače in brokolija.

Kapusnice so obvezni del jesenskega vrta.

V poletni vročini brokoli rad zacveti, zato ga pridelujemo v jeseni.

Pridelava jesenskih kapusnic

Vse kapusnice pridelujemo iz sadik. So rastline kratkega dneva, ki imajo v poletnem dolgem in vročem dnevu veliko težav. Zato velja, da jih sadimo ali konec marca do sredine aprila ali najbolje od konca junija naprej. Tako se izognemo številnim težavam. Pomembno je vedeti tudi, da so križnice vrtnine, ki jih vedno sadimo na prvo poljino, potrebujejo veliko organskih gnojil. Zato pred sajenjem gredico obogatimo z organskimi gnojili, kot je Plantella Organik ali še bolje, Plantella Organik K, saj je kalij mineral, ki ga potrebujejo v primerjavi z drugimi vrtninami, največ. Pelete je potrebno zadelati v tla, torej vsaj 25 cm v globino in po vsej gredi, ne samo v vrstice. Da pa ga bodo rastline lahko koristno uporabile, je nujno tudi namakanje, tudi v jeseni, če je suho. Takrat se najpogosteje zgodi, da pozabimo, da je lahko suho tudi, če ni več vroče. Jesenska pridelava običajno pomeni, da s škodljivci ne bo več težav.