V boj s propadanjem marelic

Skoraj vsakdo si želi nabirati slastne marelice z drevesa na domačem vrtu. Vendar se pogosto že po nekaj letih soočimo s problemom propadanja drevesa in marelice skoraj ne rodijo.

Poglavitni vzroki

1. Najpogostejši vzrok je kap marelice, tj. nenadno odmrtje posameznih vej ali celega drevesa. Za pojav bolezni so odločilni različni fiziološki in drugi dejavniki, ki skupaj botrujejo propadanju marelic.

2. Za propadanje marelic so pogoste manj ugodne vremenske razmere: prevelika vlaga, pozeba in velika nihanja temperatur. Topla obdobja konec zime ali v zgodnji pomladi omogočijo drevesu začetek vegetacije, nato pa močne ohladitve spomladi v obdobju, ko je drevo že v fazi odganjanja brstov povzročijo razpoke na deblu in vejah, ki so vstopna mesta za različne povzročitelje bolezni, kot so bakterije in glive. Te se naselijo v prevodni sistem drevesa in ga s svojim razraščanjem zaprejo. Marelica pozimi v času mirovanja brez težav prenese temperature do -30 °C, mnogo slabše pa prenaša nizke spomladanske temperature, ki povzročajo pozebo brstov ali cvetov in velike težave zaradi bolezni in posledično zmanjšujejo pridelek.

3. Ostali dejavniki, ki vodijo v propad marelic, so tudi neprimerna tla in lega ter nepravilno gnojenje. Pazimo na količino dodajanja dušika, saj gnojenje s preveč dušika povzroča prebujno rast, kar pospešuje propad marelic.

Marelice so med najbolj zaželenimi sadeži na sadnem vrtu.

Kaj storiti?

Priporočljiva je uporaba bakrenih pripravkov kot je Bio Plantella Baker jeseni, ob odpadanju listja, da preprečimo okužbe. Spomladi pa z bakrenimi pripravki škropimo do faze brstenja in s tem zmanjšamo populacijo bakterij ter preprečimo okužbe listov, poganjkov. Pomembno je odstraniti vse mumificirane plodove, ki so ostali na drevesu, saj so sicer lahko vir okužbe v naslednjem letu. Poznamo več bolezni, ki jih povzročajo glive iz rodu monilija. Če so v času cvetenja padavine, je škropljenje z Vivera Chorus potrebno, da z njim preprečimo širjenje cvetne monilije v vejice, kar vodi do propadanja določenih delov vej ali celo vej v celoti. Čez 3 tedne ga še ponovimo.

Marelica dobro raste na suhih, rahlo kamnitih tleh, slabše pa na težjih in vlažnih tleh. Ne prenaša tal, kjer voda zastaja. Dobro uspeva v milejšem in bolj suhem podnebju, kjer je prehod med zimo in poletjem hiter, brez velikih temperaturnih nihanj. Ustrezajo ji torej bolj sušna območja, saj bolje prenaša sušo kot preveliko vlago v tleh. Predvsem na področjih s slabo prepustnimi tlemi priporočamo sajenje marelic na dvignjene lege z rahlim nagibom.

Prva leta po sajenju priporočamo manj rezi, in še to le v času, ko nekaj dni po opravljeni rezi ne pričakujemo padavin, da se rezna mesta dobro posušijo. Zelo pomembno je vse večje rane, nastale zaradi rezi, premazati s cepilno smolo Bio Plantella Arbosan.

Pozimi (v mesecu januarju) pa priporočamo premazovanje debla in debelejših vej s premazom Bio Plantella Protekt, da drevesa prično spomladi kasneje odganjati.

Sušenje posameznih vej ali tudi celega drevesa.

Propadajoče deblo marelice.

Sadike in podlaga

Priporočamo sajenje sadik, vzgojenih v domačem okolju. Zelo zanimiva oz. obetavna podlaga za marelice in slive je vavit, ki je manj bujna kot mirabolana in ima posledično manj bujno rast. In ker so taka drevesa manjša, je potrebno manj rezi in s tem je na drevesih manj poškodb in zato manj bolezni.

Gojenje marelic je zelo zahtevno in nezanesljivo predvsem zaradi klimatskih razmer, zato je ključno, da pri sajenju in oskrbi upoštevamo dejavnike, ki neugodno vplivajo na rast in razvoj dreves, potem pa si lahko obetamo dober pridelek slastnih sadežev.

Sedaj je čas za izvajanje poletne rezi, pri kateri odstranimo navpične dolge poganjke, ki senčijo krošnjo.

Ogrodne veje, ki rastejo pod ostrim kotom, pa upognemo, da dobimo bolj položno rast. S tem izboljšamo osvetlitev, zmanjšamo rast in povečamo rodnost drevesa. (Na skici označeno z rdečo)