Spravilo pridelka za ozimnico

Jesen je za vrtičkarje najlepši čas, saj pospravljamo sadove dela celega poletja. No ja, saj tudi poleti vedno kaj pobiramo, režemo, a jeseni shranjujemo pridelek tudi za zimo.

Najbolje je skladiščiti čebulo v kitah ali vencih, pa tudi tako obešeno v vrečah na steni v suhem, temnem in hladnem prostoru.

Vrtnine pobiramo v primerni zrelosti

Pogosto se v želji po višjem pridelku vrtičkarji obirajo s spravilom korenčka, rdeče pese, čebule, česna… tudi buče, posebej čajota sodijo v to kategorijo. Vsaka rastlina ima svoj življenjski ritem in v nekem določenem obdobju vsebuje največ koristnih snovi za naše zdravje. Ko ta čas mine, se recimo rdeča pesa, korenček, tudi repa, koleraba… še debelijo, a saj mi ne jemo zelenjave zato, da se redimo, ampak zato, ker nam nudi za naše življenje in zdravje veliko koristnega. Te snovi, kot so vitamini, antioksidanti… pa se po nekem določenem obdobju pričnejo ponovno porabljati.

Ne izzivajte nove rasti

Veliko jih je, zato vseh ne morem našteti. Čebulo izpulimo in damo sušiti, ko poleže 30 % listja. Česen, ko se posušijo spodnji 3 -5 spodnjih listov, meni pa je ljubše, ko opazim, da so se stroki dobro izbočili iz šalotke in postali lepo vidni. Le v tem primeru si zagotovimo najdaljše možno skladiščenje. Seveda je čas shranjevanje močno odvisen tudi od sorte.

Rdečo peso pulimo pri debelini korenov 10 – 15 cm, če govorimo o okroglih korenih, podolgovate korene pa takrat, ko so zgoraj debeli 7 – 10 cm. Pogosto je potrebno puliti dvakrat. Pa nič hudega, saj vam je najbolj pomembno, da vsebuje kakovostna hranila in predvsem, da bo služila vašemu zdravju.

Čebulo izpulimo, ko listje poleže ne glede na to ali je že posušeno ali ne.

Tudi podzemno kolerabo in predvsem nadzemno pulimo in shranimo pri debelini 10 do največ 15 cm.

Vendar pozor: v sušnem poletju, ko suša traja daljši čas, rastline to razumejo kakor čas počitka, ki jim ga drugače v naravi nudi zima. Zato mnoge korenovke po daljšem sušnem obdobju, če potem pade dovolj padavin, pričnejo z novo rastjo. Krompir prične ponovno gnati. Korenje požene koreninice, da se učvrsti dovolj, da bo lahko nosilo težje cvetno steblo. Tudi popoka zelo rado. Čebula in česen poženeta nove korenine. Vse to pa povzroči, da se porabijo vse koristne snovi, ki so se shranile v korenini. To se je dogajalo tudi letos, zato ne pričakujte, da se bodo iste sorte skladiščile tako dolgo kot ste navajeni. Pri korenčku, peteršilju, kolerabi… pa tudi čebuli in česnu, ki nekaterim že gnijeta, razmislite o tem, da bi ju hranili kako drugače kakor v kleteh.

Pogosto je vprašanje, kdaj so zrele lubenice. Ko opazite, da je mesto na buči, ki leži na tleh porumenelo in je vitica, ki je tik ob peclju buče posušena, je čas za spravilo. Melona nekoliko spremeni barvo, ko jo povohamo, lepo prijetno diši, pecelj se posuši, najpogosteje tudi vitica ob njem, a le-ta žal ne vedno. Čajote so dokaj močna uganka, vsekakor jih ne čakamo predolgo, da so prevelike. Sicer nekoliko spremenijo barvo, ko prerasejo zrelost, a za to moraš res dobro opazovati. Zato jih potrgajte takoj, ko dosežejo določeno velikost. Če boste prepozni, bodo pričele kaliti že ob novem letu.

Za zimo shranimo samo zdrav pridelek

Buče skladiščimo v suhem, povsem temnem prostoru, temperatura okoli 10 o C, izjema je le čajota, ki bo za seme, to damo v hladnejši prostor.

Za spravilo vrtnin, ki jih bomo skladiščili, vedno izberemo suh dan, po možnosti naj bo suha tudi zemlja. Tudi malo vetra ne bo škodilo. Biti mora tudi hladno ali pa moramo vrtnine pred skladiščenjem ohladiti. Hranimo lahko samo popolnoma zdrave vrtnine. Pri spravilu skrbno pazimo, da plodov, glav, predvsem pa korenov in čebul ne poškodujemo.

Po spravilu zelenjave ne čistimo z vodo, zemlje odstranimo le toliko, kolikor je gre z korenov in čebul po naravni poti. Če je vreme vlažno, je težko pravi dan. Zato bo potrebno vrtnine najprej posušiti nekje na zraku. Paziti je potrebno, da nas pri tem ne presenetil mraz. Meni se je namreč to že zgodilo in korenček, ki je bil izpuljen, se ni več dolgo skladiščil.

Skladiščimo samo povsem dozorele vrtnine. Le take bodo v skladišču zdržale dolgo. Zamrzujemo, sušimo, vlagamo pa tudi povsem sveže pobrane vrtnine, da nam bodo potem pozimi nudile največ. Režemo, čistimo, z vodo operemo vrtnine tik pred vlaganjem, zamrzovanjem, sušenjem, da ne izgubljamo kvalitete.

Vložene ali posušene vrtnine hranimo v povsem temnem in suhem prostoru, saj vlaga in svetloba razgrajujeta koristne snovi, ki si jih želimo tudi pozimi uživati.

Kje lahko hranimo vrtnine?

Odvisno, o kateri vrtnini govorimo, vsaka zahteva svoje. Korenovke potrebujejo vlažen zrak in najbolje se hranijo v pesku, žagovini ali celo posušenem, zdrobljenem listju. V suhih kleteh bo čas skladiščenja kratek. Hranimo jih tako, da se koreni med seboj ne dotikajo. Višina zabojčka, posode ne sme biti previsoka, da teža zgornjih korenov ne tlači in poškoduje spodnjih. V istem prostoru ne hranimo sadja, cvetja in tudi ne buč. Vse to namreč skrajšuje čas skladiščenja korenovk. Temperatura je lahko blizu ničle, nekje od 0,5 – 5 ^oC. Čebulnice hranimo na povsem suhem zraku, najbolje obešene v vrečah ali v kitah. Temperatura naj bo 0 – 5 ^oC, lahko zmrznejo, samo zmrznjenih ne smemo premikati, da jih ne poškodujemo. A če se bo to večkrat zgodilo, se bodo seveda zbudile, pričele poganjati. Buče hranimo v suhem prostoru v popolni temi in pri temperaturah okoli 10 ^oC. Samo čajote, ki jih boste obdržali za seme naprej, shranite v hladnejših sobah.

Korenovkam za skladiščenje v pesku, žaganju ali listju nikoli ne porežemo listov povsem do korena. Pustimo kakšen centimeter pecljev, da ne izgubljamo dragocenih snovi.