Ukrepi pred spomladansko pozebo

Spomladanske pozebe so v zadnjih letih vse pogostejše, s čimer povzročajo veliko škode in izpad pridelka v sadnih vrtovih. Povzročajo jih predvsem klimatske spremembe, ko zaradi povišanih temperatur in prezgodnjih pomladi prihaja do prezgodnjega brstenja in cvetenja sadnega drevja.

Pasivna zaščita

- Načrtovanje, kjer je primerno saditi posamezne sadne vrste (ustrezen izbor lokacije, sadnih vrst, podlag in sort, ki uspevajo v določenem okolju).

- Manj intenzivno gnojenje z dušikom in poznojesensko škropljenje z bakrenimi sredstvi prispevata k večji odpornosti rastlin.

- Premazujemo debla z učinkovitim beležem Bio Plantella Protekt.

Parafinske sveče so učinkovite le v popolnem brezvetrju

Aktivna zaščita

Tu je najpomembnejše oroševanje nasadov. Gre za izkoriščanje energije vode, ki se sprosti pri zmrzovanju. Ko voda preide iz tekočega stanja v trdno, se sprosti 80 kcal energije na kg vode v obliki toplote, ki ščiti rastline pred pozebo. Pri takem zmrzovanju vode se sprošča toliko toplote, da temperatura ledu ne pade pod 0 °C, obvezen predpogoj pa je, da vodo dovajamo brez prekinitve in v zadostni količini v celotnem času, v katerem so temperature pod 0 °C. Priporočeno je dodati 5 mm vode na m²(tj. 5 litrov/m²) na uro. Tako ostanejo cvetovi ali plodiči, ki so pokriti z ledom, nepoškodovani. Nikoli ne orošujemo, če piha veter nad 9 km/h, saj bi s tem naredili še večjo škodo zaradi dodatne podhladitve.

Za manjše površine in vrtove je primerna izvedba oroševanja z manjšimi razpršilci, ki jih lahko enostavno sestavimo sami in za katere zadošča nižji tlak vode (2 - 3 bare).

Začetek in konec oroševanja

Oroševanje se začne, ko pade temperatura v nasadu na višini 1 m na 0 °C (NE nižje, da nam ne zmrzne voda v sistemu cevi in razpršilcev). Oroševalni sistem mora delovati neprekinjeno, dokler se ne dvigne temperatura nad +2 ⁰C.

Že nekaj dni pred nevarnostjo pozebe je treba preveriti delovanje oroševalnega sistema, najlažje z zagonom le-tega. Poskusno obratovanje bo hkrati namočilo tla in povečalo kapaciteto tal za shranjevanje toplote ter zmanjšalo ohlajevanje zemljišča v času nizkih temperatur. Namočena tla imajo lahko tudi 7- 8x večjo toplotno prevodnost kot suha. Dobro namočena tla ponoči oddajo več toplote iz globljih plasti in tako zmanjšajo nevarnost nastanka pozebe.

Ledeni plašč uspešno ščiti cvetove pred pozebo

Pri močnejših pozebah se lahko pri oroševanju pojavi lomljenje posameznih vej zaradi prevelike količine ledu, ki se nabere v času oroševanja. Zato nasadov, mlajših od treh let, ne orošujemo.

Manjši razpršilci, ki so enostavni za samogradnjo manjšega oroševalnega sistema

Parafinske sveče

Za zaščito manjših nasadov okoli hiš so za uporabo enostavne posebne protipozebne parafinske sveče. V nasadu jih enakomerno razporedimo tako, da je na 25 m² ena, in sicer najprej prižgemo vsako drugo (torej po eno na 50 m²), nato ob padanju temperature še ostale. Učinek je dosežen le v brezvetrju, ko lahko tako dvignemo temperaturo za največ 1,5 ⁰C. Sveče ugasnemo, ko jutranja temperatura zraste nad 0 ⁰C. Nezgorele sveče lahko ponovno uporabimo.

Dimljenje nasada - postopek je okolju škodljiv in ekološko sporen.

V pridelavi zlasti jagodičastega sadja za zaščito pred zmrzaljo lahko uporabimo kopreno iz tekstila. Pogrnjena na tleh doseže z enojnim pokrivanjem dvig temperature pod njo za 2 ⁰C, z dvojnim pokrivanjem pa do 4 ⁰C.

Previdnost ni odveč

Kombinacija zgoraj naštetih ukrepov lahko zmanjša izpad pridelka ob pozebi.

Z aktivnimi ukrepi moramo pričeti zaščito pravočasno in skrbeti za nenehno dovajanje toplote v nasadu.

Za pravočasen začetek in izklop oroševanja potrebujemo dober, precizen termometer, najbolje radijsko voden, da lahko zunanje temperature spremljamo kar od doma.

Ali veste?

Največja škoda je storjena, če oroševanje sredi noči izklopimo; tako namreč zaradi podhladitve z ledom lahko uničimo celoten pridelek. Zato je bolje ne začeti oroševanja, kakor pa da se ga sredi delovanja prekine ali da zmanjka vode.

Pokrivanje oz. odevanje posameznih vej ali krošenj dreves s kopreno ali folijo ne varuje pred pozebo.

ekološki vrt

Zaščita vrta pred mrazom

Nastopil je zimski čas s snegom. Na vrtu je še kar nekaj zelenjave, pa tudi sadno drevje bo ostalo zunaj, izpostavljeno vremenskim neprilikam. A lahko jim pomagamo čim bolje prezimiti, ker bodo tako v boljši kondiciji za prihodnjo sezono.

29/11/2017

Zaščita rastlin pred mrazom

V jesenskem času moramo zaščititi rastline pred nizkimi zimskimi temperaturami. Na vrtu imamo v zemljo posajene številne rastline, ki so občutljive na mraz. Kako in s čim jih učinkovito in varno zaščitimo, je v hladnih dneh najpogostejše vprašanje.

20/11/2018

Kdaj EKO zaščita res deluje?

Rastline v našem vrtu so že v polnem razcvetu in nekatere so tudi že obrodile prve sadove. Če želimo imeti doma zdrave rastline in obilen pridelek, jih moramo dobro pognojiti in tudi ustrezno zaščititi. Na trgu so za ta namen na voljo različna sredstva. Pravega izberemo glede na: sestavo, vrsto bolezni oz. škodljivca, čas in obseg težave.

14/08/2019

Sadovnjak

Čas je za zimsko rez

Zimska rez v sadovnjaku je izjemno pomembna, saj z njo uravnavamo razmerje med rodnostjo in bujnostjo rasti. Kljub imenu zimska rez, jo opravljamo vse do prvega cvetenja.

10/02/2022

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Protekt

Zaščita dreves pred spomladansko pozebo in hkrati biološka zaščita pred različnimi drevesnimi škodljivci, glivičnimi boleznimi, mahovi in lišaji. Protekt varuje drevesna debla in jim povečuje elastičnost.

Kje lahko kupite naše izdelke

Za komentiranje se prijavite