Domača poslastica - špargelj ali beluš

Najboljši šparglji so iz domačega zelenjavnega vrta. In nič kaj zahtevni za vzgojo. So tudi zelo dekorativni, saj vsi poznate asparagus.

Seme sejemo marca ali aprila v multiplošče, setvene zaboje ali lončke. Maja ali junija 8 - 10 tednov stare sadike presajamo na prosto na stalno mesto. Direktno na prosto sejemo aprila ali maja. Lahko pa aprila in maja kupimo sadike in jih posadimo. Razdalja med vrstami naj bo 1,5 m, v vrsti pa 25 cm.

Potrebe družine

Za domače potrebe štiričlanske družine priporočajo nasad 20 - 30 rastlin šparglja. Špargelj ima najraje lahka, prepustna tla, uspeva pa tudi na težjih, vendar odcednih zemljiščih. Izberemo mu sončno lego. Tla pognojimo z dobrim hlevskim gnojem ali še boljše s peleti 100 % organskega gnojila Plantella Organik, ki ga razdelimo na večkratno uporabo in jih nato prelopatamo. V »nasadu« špargljev redno odstranjujemo plevele, dognojujemo ter po potrebi namakamo oz. zalivamo. V jeseni porumenele nadzemne dele rastline pokosimo.

Kdaj je čas pobiranja

Šparglje prvič pobiramo 3 leta po sajenju, in sicer režemo poganjke največ 2 tedna. Leto kasneje čas trajanja rezanja poganjkov podaljšamo na 4–5 tednov, vsa nadaljnja leta pa režemo šparglje 8 tednov na leto. Če jih režemo predolgo časa, odrežemo preveč poganjkov, rastlino izčrpamo in zato bo prihodnje leto pridelek slabši.

Pomen grebenov

Spravilo špargljev naj poteka v jutranjem ali vsaj v dopoldanskem času, ko so tla in ozračje še hladni. Če želimo imeti beljene šparglje, po tretjem letu od setve/presajanja oblikujemo visoke grebene, tako da mladi poganjki dosežejo želeno dolžino, ne da bi pogledali iz zemlje. Ob koncu pobiranja (po 8 tednih) grebene razgrnemo. Zelene šparglje gojimo na ravni površini, brez nasutih grebenov. Poganjke pobiramo 2 – 3 x tedensko, ko so visoki približno 20 – 30 cm. Sveže šparglje zavijemo v vlažno krpo in shranimo v hladilniku ali pa jih zamrznemo (sveže ali blanširane) ter vlagamo (kis ali slanica). Ne pozabimo na divje šparglje, ki so precej drobni, a tudi zelo okusni in sobne okrasne rastline, ki so izključno dekorativne!

Šparglje so oboževali že Rimljani

V Evropo so jih prinesli z območja Črnega morja ali Male Azije. V Evropi so jih gojili od sredine 16. stoletja, na večjih površinah pa od 18. stoletja. Kakor pravi etnolog dr. Janez Bogataj, so se v slovenski prehrani šparglji uveljavili razmeroma pozno, a zanimivo je, da jih je Valentin Vodnik, avtor Kuharskih bukev (1799), prve kuharske knjige v slovenskem jeziku, že omenjal v dveh receptih. »Eden govori o vlaganju špargljev, torej o konzerviranju v slano vodo, drugi pa o pripravi z jajci, kar dokazuje, da Slovenci takšnih jedi še niso bili vajeni.

Gain nasvet:

Za izboljšanje strukture in aktivnosti tal v vrtu pri sejanju različnih vrtnin uporabimo Plantella Vrtno zemljo, ki vsebuje rastlinska vlakna z dolgo delujočimi hranili za boljšo rast.