Zakaj reči NE divjim sadnim vrstam

V mislih imamo lesniko, tepko, divjo češnjo in vinogradniško breskev. Njihovih plodov večinoma ne moremo obirati, ker so drevesa visoka, lahko jih le poberemo s tal. Sadeži so po navadi drobni in imajo le malo mesa, so neokusni, tudi trpki in služijo pretežno za hrano v naravi živečim živalim. Iz teh divjih sort pa so v večtisočletnih selekcijah nastajale novejše s sočnimi in užitnimi plodovi.

Strokovno mnenje je, da visokoraslih divjih (nežlahtnih) rastlin z neokusnimi plodovi ni smiselno saditi v naših vrtovih. Kot posamezna drevesa pa so lahko v okras, a za rast potrebujejo zaradi svoje velikosti ogromno prostora.

Divje jablane, hruške in češnje lahko zrastejo tudi do 20 m.

Divje jablane (lesnike):

Rastejo v naravi v mešanih gozdovih ali na obrobju gozdov ali njiv. Jablane so bile med prvimi rastlinami, ki jih je človek gojil. Plodovi so okrogli in dosežejo velikost do 3 cm, so trpki, kisli in v glavnem služijo kot hrana za ptice in druge živali. Zrastejo do 10 m visoko in dosežejo celo 100 let. Za naš majhen sadni vrt so taka drevesa previsoka. Primerneje je izbrati kakšno novejšo odporno sorto jablan (merkur, karneval, sirius, topaz…) ali stare, dobro preverjene in znane sorte (carjevič, krivopecelj, bobovec, kosmač, james grieve, voščenka…).

Najpomembnejše pri izbiri sadike je izbor podlage, ki določa, kako visoko bo zraslo drevo. V naših urbanih vrtovih svetujemo izbiro sadik na srednje bujni podlagi M7, na kateri drevesa zrastejo 4 - 5 m visoko.

Divje hruške (tepke)

V naravi so videti impresivno, dosežejo višino do 20 m. So ena od najbolj dolgoživih sadnih vrst, saj živijo tudi 200 let in več. A sadeže s tako visokih dreves lahko pobiramo samo na tleh. Za sajenje v urbanih vrtovih svetujemo hruške, cepljene na podlago kutina, ki zrastejo 2 - 3,5 m v višino. Hruške so dokaj nezahtevne za vzgojo.

Divje češnje

Divje češnje so v Sloveniji precej pogosta samorasla drevesa. So znanilke pomladi med gozdnimi drevesi, saj njihove bele krošnje v času cvetenja opazimo že od daleč. Drevesa zrastejo do 25 m visoko. Pri nas dosežejo do 50 let starosti. Les divjih češenj je zelo cenjen. Divja češnja uspeva najbolje na toplih, sončnih legah z globokimi in zračnimi tlemi. Sredi poletja njeni plodovi dozorijo. So precej manjši od plodov oplemenitenih gojenih češenj. Divje češnje sicer veljajo za gozdna drevesa, njihovi plodovi so v glavnem hrana gozdnim pticam.

Na manjših vrtovih, kjer je prostora le za posamezne češnje, zasadimo samooplodne sorte.

Češnje so zelo priljubljene v naših vrtovih. Za sajenje v domač vrt priporočam izbiro novejših, sočnih sort češenj, cepljenih na šibko rastoče podlage (npr. gisela 5), ki v višino zrastejo do 4 m, in plodove z njih zlahka oberemo. Če posadimo le eno češnjo, obvezno izberemo samooplodno sorto (lapins, stella new star…). V izogib listni pegavosti bo češnjo potrebno dva- do trikrat škropiti z bakrenimi pripravki in enkrat z insekticidom proti škodljivcem.

Robustna sorta breskve Benedicte.

Divja ali vinogradniška breskev

Divja ali vinogradniška breskev je najstarejša breskev v Evropi. Vinogradniške breskve so v resnici divjaki, zrastejo iz koščic in niso cepljene, zato je težko določiti, kakšne plodove bo imelo drevo. Sadeži so lahko belo- ali rdečemesnati. Sadeži so lahko različnih okusov. V glavnem zorijo konec avgusta in septembra in njihovi sadeži imajo lepo, nežno aromo. So tudi delno odporne na bolezni, tudi na breskovo kodravost. Plodovi so neuglednega videza, a povečini odličnega okusa.

Svetujemo izbiro žlahtnih, manj občutljivih cepljenih sort , ki imajo odlične sočne sadeže (npr. robustna sorta Benedicte), ali na mraz bolj odpornih in rodnih sort: ´red haven´, ´glohaven´, ´maria marta´, ´veteran´…

Lahko pa posadimo tudi kakšno vinogradniško breskev, če nam je tako pri srcu.

Davorin Gamser, strokovnjak iz Mirosana, priporoča:

Sedaj je zadnji čas, da dokončamo zimsko rez sadnega drevja. Lahko izvedemo še korekcijo zimske rezi, če smo pri zimski rezi premalo porezali. S prvim dognojevanjem z dušičnimi gnojili pa pričnemo šele v začetku maja, v ta namen uporabite Plantella Specialno sadjarsko gnojilo.