Zgodnje razlistanje – manj bolezni, boljše grozdje - Klub Gaia
Slovenian
Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja
Revija Gaia Naredi vrt

Zgodnje razlistanje – manj bolezni, boljše grozdje

prof. dr. Denis Rusjan, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

Vinogradnik mora med rastjo mladik neprestano skrbeti za to, da se na trtah ne vzpostavijo mikroklimatske razmere, ki povečujejo možnost glivičnih okužb. Pomembnejši ukrep za tako preprečevanje razmer, ki je med vinogradniki še vedno pogosto spregledan, je zgodnje razlistanje rodnih mladik, gre za odstranjevanje starejših listov ob socvetjih in nastavkih grozdov.

Intenziteta razlistanja takoj po cvetenju
Intenziteta razlistanja takoj po cvetenju

Za zgodnje razlistanje se smatra razlistanje pred, med in/ali po cvetenju. Opomniti velja, da se z vsakršnim naštetim terminom razlistanja dosega različne vplive, predvsem na izgledu grozdov in jagod ter količini in kakovosti grozdja ob trgatvi. Z vsakršnim razlistanjem se vedno poveča zračnost in osvetljenost listne stene (listov, socvetij, stebel mladik in očes), kar zmanjša pojavnost bolezni in tudi škodljivih žuželk. Razlistanje pred ali na začetku cvetenja se priporoča za sorte z zelo zbitimi grozdi, saj se po tem ukrepu ob trgatvi pričakuje rahlejše grozde, na katerih bodo manjše jagode, ki bodo zorele enakomerneje in bodo podobne kemijske sestave ter manj dovzetne za gnilobo. Opomniti velja še na to, da zgodnejše razlistanje poveča diferenciacijo zimskih očes na bazalnem delu mladik, zato bodo očesa v prihodnjem letu rodnejša.

Razlistanje po cvetenju

Z razlistanjem po cvetenju, ko so jagode velikosti prosa, pa se ne zmanjša zbitost grozdov ob trgatvi, se pa jagode dodobra pripravi na direktno svetlobo, saj razvijejo debelejšo kožico, ki je kasneje, na začetku zorenja jagod precej manj dovzetna za sončne ožige. 

Shema zgodnjega razlistanja – pred, med in po cvetenju
Shema zgodnjega razlistanja – pred, med in po cvetenju
Razlistanje, predvsem tisto po cvetenju je lahko precej intenzivno, odstrani se vse liste v območju grozdov, vse do prvih dvojnih vzporednih žic. Ob trgatvi se v grozdju po zgodnjem razlistanju pričakuje večjo vsebnost sladkorjev, fenolnih (boljšo obarvanost rdečega grozdja) in nekaterih aromatičnih spojin kot tudi kislin ter v vinu kasneje sladkih taninov. Jagode imajo običajno manjšo maso, a zato boljše razmerje med kožico in mesom (pulpo), pričakuje se lahko tudi nekoliko manjši pridelek. V vinogradih z ustrezno gojitveno obliko (cordone speronato, guyot itd.) se razlistanje lahko izvaja strojno, s čimer se skorajda v celoti nadomesti ročno delo, ki je kmetijstvu postala najdražja praksa.
Vinograd
Rumenice vinske trte - bolezenska znamenja in varstvo
V slovenskih vinogradih je najbolj razširjena rumenica počrnelosti lesa vinske trte (BN, Bois noir), vse pogosteje pa je v vinogradih odkrita tudi zlata trsna rumenica (ZTR, Flavescence dorée), ki povzroča vse večji gospodarski problem.
27/06/2022
Vinograd
Zaščita vinske trte pred pršicami in črno pegavostjo
Ob višjih spomladanskih temperaturah zraka, pred in takoj po brstenju, je potrebno poskrbeti za zgodnje spomladansko varstvo vinske trte, v vinogradih in na vrtovih, pergolah ali brajdah. Potencial okužb z boleznimi in škodljivci v prvih fenofazah vinske trte je posledica prisotnosti tovrstnih organizmov v preteklem letu ter njihovega prezimovanja na očeh in lesu vinske trte.
30/03/2019
|
komentarjev 1
Obročkanje in zarezovanje – dvig kakovosti grozdja
Količina in kakovost grozdja ob trgatvi sta odvisna od številnih dejavnikov, predvsem od sorte ter njej prilagojenih ukrepov in praks, ki jih vinogradnik na trti izvaja med rastno dobo, ko so na njej vidni zeleni deli trte, kot so mladike, listi, vršički, grozdi itn. Tovrstni ukrepi zelene rezi se pri pridelavi vinskega ali namiznega grozdja bistveno ne razlikujejo.
12/08/2019
Vinograd
Predelava grozdja po korakih
Po obiranju je potrebno grozdje čimprej predelati, zato vsem navdušencem pravilnih postopkov predelave domačega vina svetujemo opravila v več korakih.
15/10/2023

Rastline

Vinska trta

Vinska trta

Vinska trta je trajna, olesenela gojena rastlina. Po naravi je vzpenjavka, ki se razrašča po drevju, grmovju in ob drugi opori. Vinogradnik z zimsko in poletno rezjo posega v trs in mu uravnava rast, rodnost, kakovost pridelka.