Haskap jagoda - prvi sadež v našem vrtu

Haskap jagodo smo do nedavnega imenovali sibirska borovnica, ker izvira iz severnih, hladnejših predelov Evrope, Azije in Amerike. Je zelo odporna na nizke temperature.

To so predvsem odporne, manj zahtevne, trpežne grmičaste rastline. V višino zraste do 1 m.

Rastlina začne odganjati zgodaj spomladi. Rumeni cvetovi se na poganjkih pojavijo že v marcu in prenesejo mraz do -12 °C. S prvimi zrelimi plodovi nas razveseli že konec maja. So sladko kiselkastega okusa in spominjajo na okus naše gozdne borovnice. Vsebujejo veliko vitaminov in antioksidantov. Plodovi so sočni, temnomodre barve, različnih oblik, podolgovati, dolgi 2-4 cm, a odvisno od sorte.

Zahteve

Haskap jagoda najbolje uspeva na sončnih, dobro zračnih legah, v globokih, zračnih, s humusom bogatih tleh. Težje prenaša daljša sušna obdobja. Ne uspeva v kislih, izrazito težkih, nezračnih ali zamočvirjenih tleh.

Sajenje in vzgoja

Že pred sajenjem pripravimo z organskimi snovmi bogata tla. Celotno površino pognojimo z organskim gnojilom v obliki pelet Plantella Organik. Že posajene rastline vsako leto dognojimo z Plantella Specialnim gnojilom za jagode in jagodičevje.

Sadimo jih na razdalji od 0,8 m do 1,5 m v vrsti in v medvrstni razdalji do 2,5 m. Če sadimo na malo težjih tleh, sadike posadimo na rahel greben višine do 10 cm. Po sajenju sadiko primerno prikrajšamo na okoli 15 cm višine, da bo bolje odgnala in se v letu sajenja lepše in bolje obrasla.

Cvetovi haskap jagod so delno ali polno samoneoplodni (avtosterilni), zato priporočamo sajenje vsaj dveh, treh ali celo štirih različnih sort, saj bo tako medsebojna oplodnja boljša in pridelek obilnejši.

Ker sadika ne pozebe, je optimalni čas sajenja jeseni. Preko zime se bodo sadike bolje vrasle, saj že zgodaj spomladi pričnejo odganjati. Če sadimo ulončene sadike, jih posadimo do 5 cm globlje kot so rastle v lončku, da se bo razvil lepši grmiček.

Sadiko nato vzgajamo kot grm. Haskap jagoda najbolje rodi na enoletnem lesu (tam so tudi najkvalitetnejši plodovi), zato vsako leto izrežemo do 20 % starega lesa, da ponovno dosežemo bujnejšo rast in vzpodbudimo rast novih enoletnih mladih poganjkov in obnavljanje grma.

Priporočljive sorte

Danes so na trgu nove rodne sorte z velikimi podolgovatimi plodovi. Priporočamo nabavo naslednjih sort: 'Vostorg', 'Jugana', 'Boreal blizzard', 'Boreal beast aurora', 'Honey bee', 'Prohuniška zgodnja' … Naštete sorte imajo velike, tudi do 4 cm velike plodove in obilno rodijo.

Oskrba in obiranje

V poletnem sušnem obdobju jih občasno dobro zalijemo, saj ne prenašajo daljše, večje suše niti izredno visokih temperatur (npr. nekaj dni nad 30 °C). Sicer so dokaj odporne na bolezni in škodljivce. Plodovi so slastna hrana pticam, zato grme, ki pričnejo zoreti, zaščitimo z mrežo proti pticam.

V polni rodnosti lahko na dobro oskrbovanem grmu pridelamo do 3 kg okusnih sadežev. Plodovi so bogati z vitamini, zlasti s C-vitaminom, in antioksidanti. Primerni so za svežo prehrano, lahko pa jih tudi zamrznemo ali predelamo v marmelado. Odlični so v smutijih.

Plodovi dozorevajo odvisno od sorte od konca maja do začetka julija. Zreli plodovi so v notranjosti temno rdeči in se brez težav ločijo od rastline. Ne zorijo hkrati, zato jih obiramo postopno.