Bolezni sadnega drevja v tem času

Maj je za sadjarje mesec, ko je potrebno biti na preži, da smo pri zatiranju bolezni učinkoviti. Večina koščičarjev je v tem času že odcvetela, cvetijo pa še pečkarji. Kadar je mesec deževen, je veliko nevarnosti za napad glivičnih bolezni.

V ljubiteljskih sadovnjakih se ne držimo priporočil za intenzivno pridelovanje sadja, pač pa več pozornosti namenimo sajenju odpornih sort, pozornemu opazovanju dreves ter pravočasnemu in učinkovitemu ukrepanju.

Breskova kodravost

Koščičarji

Večina koščičarjev je v tem času že odcvetela. Če gojimo breskve, bodimo pozorni na kodravost listov, glivično bolezen, ki lahko precej zmanjša pridelek in oslabi drevo. Če opazimo kodravost, počakamo, da napadeno listje odpade ali pa ga pri manjših drevesih osmukamo. Poskrbeti moramo, da drevo čim prej požene nove liste in pri tem porabi čim manj energije, namenjene tvorjenju plodov. Zato breskve poškropimo s 100% organskim gnojilom Bio Plantella Vita z vitamini in aminokislinami. Škropljenje ponovimo trikrat v 14-dnevnih presledkih.

Kadar na koščičarjih, predvsem na marelici in višnji, malo manj pogosto pa na češplji in breskvi, opazimo, da cvetovi porjaveli in odmrli visijo na vejah, pomislimo na cvetno monilijo. Ko se drevesu približamo, ugotovimo, da so odmrle tudi nekatere vejice s cvetovi vred. Odmrli cvetovi in listje ostanejo čez poletje na drevesu.

Cvetna monilija na slivi

Cvetna monilija je ena najpomembnejših bolezni višenj in marelic, napada pa tudi vse druge koščičarje. Včasih jo opazimo tudi na kutini, kjer ravno tako okuži cvetove in poganjke, medtem ko jo na pečkarjih najdemo le občasno in samo na plodovih. Povzročitelj bolezni je gliva Monilinia laxa. Gliva lahko prodre tudi še skozi zaprt cvet, največkrat pa okuži drevo med cvetenjem v odprt cvet.

Za okužbo je najbolj nevarno, če je med cvetenjem deževno vreme, v toplem in sušnem vremenu drevesa ostanejo zdrava. Po okužbi cveta se gliva z micelijem razraste v vejice, preko njih pa do drugih cvetov.

Micelij se razrašča v vejicah in izloča snovi, ki povzročajo odmiranje poganjkov. Odmrli mladi poganjki in vejice značilno smolijo. Debelejši poganjki navadno niso prizadeti.

Monilijo preprečimo s škropljenjem v odprt cvet s fungicidom Vivera Chorus. V maju takšno škropljenje ne pomaga več, saj so drevesa že odcvetela.

V tem času je najpomembnejše, da čim prej odstranimo vse obolele in suhe poganjke. Odrežemo jih do zdravega lesa.

Hrušev škrlup

Pri jablanah in hruškah smo v tem času pozorni predvsem na škrlup. Proti škrlupu je odpornih že kar nekaj sort jablan, zato za domači sadovnjak izberimo takšne sorte. Izognili se bomo kar precej težavam in škropljenju s fungicidi. Bolezen jablanov škrlup povzroča gliva z imenom Venturia inaequalis.

Okužba se najhitreje razvije pri temperaturi med 17 in 24 °C v vlažnem in deževnem vremenu. Če je vreme sušno, je okužb manj. Sorte jablan in hrušk, ki so na to bolezen bolj odporne, lahko preventivno škropimo z naravnim varovalnim sredstvom na osnovi preslice Bio Plantella Natur. Škropimo enkrat tedensko in še po vsakem dežju. V deževnih pomladih in pri bolj občutljivih sortah od faze mišjega ušesca uporabimo Vivera Chorus 50 WG, ki deluje kurativno in preventivno. Od začetka cvetenja do sredine junija škropimo s pripravkom Vivera Score 250 EC.

Poleg škrlupa se na jablanah in hruškah pojavlja tudi pepelasta plesen. Ta se pojavi že zgodaj spomladi. Tako imajo že mladi brsti na sebi belkasto-siv poprh. Bolezen prizadene tudi cvetove, ki so potem močno prizadeti in se ne oplodijo. To pomeni, da lahko drevo močno cveti, plodov pa ne bo. Če pa se bodo ti razvili, bodo ravno tako okuženi in prizadeti zaradi bolezni. Pepelasta plesen je nevarna v toplem in sušnem vremenu. Za zatiranje veljajo enaki ukrepi kot pri škrlupu.

Jablanova pepelasta plesen na poganjku

Nasvet

Ko so plodovi velikosti lešnika, začnemo drevesa dognojevati s Plantella Sadjarskim gnojilom za najboljši pridelek in pravilno prehranjeno rastlino.

Na obisku

Rad ima jablane in hruške

Za ohladitev v letošnjem vročem poletju smo si izbrali kmetijo na Koroškem. Visoka nadmorska višina je pričarala svež dan z občasnimi plohami, ki so podaljšale obisk. Naš dolgoletni član Franc Štaher se je izkazal kot odličen gostitelj s suverenimi debatami na področju sadjarstva.

15/08/2019

Pečkarji

Hruške za vsak dom

V vsak domači sadovnjak sodijo slastni sadeži, tako evropske kot azijske hruške. Potrebujejo redno oskrbo, pravilno rez, gnojenje in po potrebi škropljenje za bogato bero. Plodovi so zelo uporabni v domači kuhinji.

14/08/2018

Rešitve s Plantelo

Sadili smo breskev in borovnico

Le kdo ne bi imel sadnega drevesa z okusnimi sadeži ali pa vsaj svojega grma, da si po svoji želji nabere svežih na soncu dozorelih sladkih plodov. Davorin Gamser, naš avtor člankov in član kluba ter strokovni sodelavec Sadjarstva Mirosan, kjer je vodja drevesnice, je sadjar z dušo in srcem kot rečemo, nam je tokrat na terenu predstavil nekaj najpomembnejših napotkov za pravilno in uspešno sajenje sadik.

01/04/2021

ekološki vrt

Bi imeli stare tradicionalne ali nove odporne sorte?

V domačih sadnih vrtovih želimo uporabljati čim manj pesticidov in ostalih škropiv ter tako čim manj obremenjevati naš vsakdanji življenjski prostor, hkrati pa si želimo, da naše sadno drevje dobro in redno rodi ter nas razveseljuje z zdravimi, okusnimi sadeži.

22/06/2022

Bolezni

Breskova kodravost

Glivice prezimijo na poganjkih in brstih gostiteljskih rastlin, proti koncu zime pa okužijo liste, ki so še v brstih. Ko opazimo znake breskove kodravosti na listih, so že povsem prepredeni z glivicami.

Monilija - sadna gniloba

Bolezen, ki napada predvsem koščičarje in se v deževnih pomladih skoraj redno pojavi. Napada tudi jablano, kjer napade le plodiče.

Pepelaste plesni ali pepelovke

Pepelaste plesni ali pepelovke napadajo večino rastlinskih vrst, na vrtu jih najpogosteje opazimo na vrtnicah in drugih okrasnih rastlinah, paradižniku, kumarah in drugih vrtninah, na sadnem drevju, zlasti jablanah in na visnki trti.

Škrlup

Škrlup je najnevarnejša bolezen jablan in hrušk. Na breskvah pa lahko zasledimo breskov škrlup. Nevaren je predvsem tam, kjer se dalj časa zadržuje vlaga in jutranja rosa.