Paradižnik prihaja iz toplih krajev

Vedno je dobro vedeti, od kod prihajajo rastline, ki jih imamo doma in na vrtu. Paradižnik je rastlina iz južne Amerike. Kljub temu, da je kar precej drugačen od svojega divjega prednika, je obdržal ljubezen do toplote. Zato pri setvi za sadike in tudi kasneje pri presajanju na prosto ne bodite nestrpni.

Ko prašniki pogledajo iz prašnične cevi v cvetu paradižnika, rešitve ni.

Temperature pri vzgoji sadik

Paradižnik najbolje kali pri temperaturi 15^oC, lahko tudi nekaj manj. Takoj po vzniku je smiselno za največ tri dni znižati temperaturo nekje na 15 ^oC, prvič pa tudi posevek zalijemo s pripravkom Bio Plantella Vrt, ki vsebujejo morske alge. Ta hitri padec temperature bo skupaj z dodajanjem alg povzročil, da se bodo celice okrepile, zgostile, zato bo spodnji del stebla debel, čvrst in odporen.

Ko pa se pojavi prvi pravi list, se temperature ne smejo več spustiti pod 15 ^oC. Takrat namreč v rastnem vršičku že nastajajo prvi cvetovi. Pri nižjih temperaturah se poškoduje plodnica, posledica pa so razpoke na dnu plodov prve etaže, včasih so ti tudi popolnoma izmaličeni. Čeprav sama vedno svetujem, da se tudi po pikiranju paradižnik zalije s pripravki, ki vsebujejo izvlečke morskih alg, te ne morejo rešiti te zagate, če je mrzlo predolgo v noč. Če pa so temperature mejne, svetujem, da sadike tedensko krepite izmenično en teden alge, drugi teden pa še en odličen pripravek, Bio Plantella Vital za paradižnik– to pa je izvleček preslice. Tudi preslica pomaga, da ostajajo celice čvrste, njihova stena pa krepka in močna. Posledično so sadike krepkejše in bolje prenašajo stres.

Mogoče še en nasvet, če se napove nenaden padec temperatur, je res smiselno sadike prenesti iz neogrevanega rastlinjaka na toplo, z algami pa jih okrepiti že 24 – 48 ur pred stresom. Ko se razmere umirijo, pa postopek ponoviti.

Nujno pa je vedeti, da temperature pri vzgoji sadik paradižnika, a tudi jajčevca in paprike, ne smejo pasti pod 10 ^oC. Posledic sicer ne vidite, a cvetovi v rastnem vršičku pomrznejo, s tem pa je pridelek vsaj 14 dni poznejši. Tukaj pa alge in preslica ne bodo več pomagali.

Vzgoja sadik na oknih

Tukaj se srečamo z dvojnimi težavami. Običajno svetloba ni najboljša, vedite, da rastline iz južnih kraje potrebujejo veliko svetlobe, a mora biti le ta enakomerna. Druga težava pa so temperature , ki preveč nihajo. Zato so pogosto stebla pod prvim listom podaljšana, tanka in majava. Veliko se ne da narediti, a redna uporaba alg lahko ta pojav omili. Kakor hitro pa je možno, pričnite sadike čez dan nositi na prosto.

Tipični znaki pomanjkanja kalija, ki so posledica previsokih tempratur, ampak tudi nepravilnega namakanja in gnojenja.

Te poškodbe pa so ponavadi posledica motene oplodnje v poletnih vročinah.

Huda vročina ne ugaja plodu paradižnika

Spomladi je pogosto prehladno, pa se tega ne zavedamo. A povsem enako velja za poletno vročino. Tudi temperature nad 30 ^oC posega v sam cvet, oprašitev in oploditev. Najprej se tvori manj vitalnega cvetnega prahu, zato je že samo zaradi tega oploditev slabša. Slaba oploditev pa pomeni manjši plod, ne bi pa nikoli pomislili na to, da tak plod vsebuje tudi manj C-vitamina in drugih koristnih snovi. Če pa se tako visoke temperature nadaljujejo, oploditev povsem izpade. Delno je to posledica slabo plodnega cvetnega prahu, deloma pa tudi tega, da se pri tako visokih temperaturah brazde pestiča, ki je skrit med prašniki cveta, podaljšajo iz tega objema. Takrat pa cvetni prah sploh ne more priti do plodnice, kjer ga čakajo jajčne celice. V tem primeru pa plodov ni.

Posledice previsokih temperatur so seveda tudi pomanjkanje kalcija v plodovih, v zadnjih letih pa se pojavlja tudi pomanjkanje kalija. O obojem pa je bilo kar nekaj zapisanega lani ali pokličite 080 81 22.

Kaj moramo storiti?

Pri vzgoji sadik pazimo, da ne bo prehladno, če nimate ustreznih razmer, sadike raje kupimo. Gnojenje mora biti vedno zmerno, po navodilih, ne smemo pretiravati.

Zelo smiselno je v najdaljših in najbolj vročih poletnih dneh rastlinjake, včasih pa tudi rastline na prostem, zasenčiti. Namakanje mora biti redno, zastirke tal pa so obvezne. Tako bodo korenine pravilno delovale in bo preskrba s hranili boljša. A vse to ne pomaga dovolj, če sadimo rastline najprej prehitro v prehladno zemljo (imeti mora vsaj 18 ^oC). Zato spomladi s sajenjem dovolj dolgo počakajte, upoštevajte pa tudi, da se zemlja počasneje segreva, če jo prehitro zastremo.

Nepravilna oblika plodu - moral bi biti gladek in okrogel.

Poseldice mraza pri vzgoji sadik so vidne šele pri oblikovanju plodov.

Miša Pušenjak priporoča:

Od nastavka prvih plodov naprej pa svetujem redno, tedensko uporabo pripravka Bio Plantella Organsko gnojilo za paradižnike, in tudi pred nastopom vsakega stresa, Bio Plantella Vital za paradižnik ves čas, po stresu pa lahko namesto alg uporabimo tudi pripravek Bio Plantella Vita, ki vsebuje vse potrebne aminokisline. Moram omeniti, da so vsi pripravki povsem naravni, so samo v pomoč rastlinam, ne morejo pa reševati dolgotrajnega vročinskega stresa poleti, predvsem pa ne mraza spomladi. Lahko pa močno omilijo nastale posledice. Vse opisano pa velja seveda tudi za vzgojo vseh ostalih plodovk, predvsem pa jajčevca, paprike in tudi kumar.