Bi imeli stare tradicionalne ali nove odporne sorte? - Klub Gaia

Bi imeli stare tradicionalne ali nove odporne sorte?

Davorin Gamser, univ. dipl. inž. agr.

V domačih sadnih vrtovih želimo uporabljati čim manj pesticidov in ostalih škropiv ter tako čim manj obremenjevati naš vsakdanji življenjski prostor, hkrati pa si želimo, da naše sadno drevje dobro in redno rodi ter nas razveseljuje z zdravimi, okusnimi sadeži.

Želja po zasaditvi sadnih dreves starih sort izhaja iz nostalgije po starih časih, ker so takšne sorte sadili naši dedje in pradedje, ter iz napačnega mišljenja, da so te stare sorte sadnega drevja (bolj) odporne na škodljivce, bolezni in vremenske razmere ter da jih ni treba škropiti.

Vendar so naši predniki že pred sto in več leti tudi škropili sadne nasade s fungicidi in insekticidi, če so hoteli imeti normalne količinske in kakovostne vsakoletne pridelke. Tudi škodljivci sadnega drevja so bili tedaj bolj ali manj enaki kakor danes. Za škropljenje so ljudje takrat velikokrat uporabljali tudi okoljsko zelo sporne pripravke, ki jih danes ni več oziroma so prepovedani.

Carjevič in bobovec

To pa seveda ne pomeni, da so vse stare sorte slabe ali da jih ni priporočljivo saditi. Jablana sorte carjevič, ki izvira iz mariborskega konca, lokalni trg slovenske in avstrijske Štajerske že mnogo desetletij razveseljuje z jabolki. Iz jabolk sorte bobovec stiskamo najboljši jabolčnik. V najbolj slasten jabolčni »štrudl« pa so zavita jabolka sorte kanadka. Tudi večina sort hrušk, ki jih poznamo danes, je nastala pred sto leti in še prej. 

Iz bobovcev stisnemo najboljši jabolčni sok
Iz bobovcev stisnemo najboljši jabolčni sok
Eno  bolj prepoznavnih odpornih sort jabolk (odporna je le na škrlup) je topaz
Eno bolj prepoznavnih odpornih sort jabolk (odporna je le na škrlup) je topaz
Karneval je izredno okusna odporna sorta jabolk
Karneval je izredno okusna odporna sorta jabolk
Carjevič je zelo občutljiva sorta na škrlup
Carjevič je zelo občutljiva sorta na škrlup

Odporne sorte manj škropimo

V zadnjih desetletjih pa so sadjarji in drevesničarji vzgojili kar veliko sort sadnega drevja, odpornih na določene bolezni, ki jih danes v veliki meri sadimo tudi v intenzivnih nasadih. Največ novejših odpornih sort najdemo med jablanami, pa tudi pri koščičarjih (slivah, marelicah) gredo nove selekcije v smer na šarko odpornih ali tolerantnih sort.

Potrebno je vedeti, da moramo oboje, stare sorte in novejše odporne sorte, primerno oskrbovati in tudi večkrat poškropiti. Odporne sorte, npr. jablan, ki so v glavnem odporne na škrlup, lahko škropimo do pol manjkrat kakor tradicionalne sorte. Če pa škropljenje v poletnem obdobju popolnoma opustimo, se lahko pojavijo na drevesu druge glive, npr. marsonina (listna pegavost). Zato jablane tudi v poletnem obdobju vsaj nekajkrat preventivno poškropimo. Uporabimo lahko biološke ali ekološke pripravke ali pa konvencionalne pripravke, lahko pa tudi kombiniramo uporabo enih in drugih (npr. pri določenem škropljenju uporabimo npr. biološki pripravek, pri drugem pa konvencionalni pripravek).

Za naše vrtove, kot podlago za jablano lahko uporabimo šibko rastočo podlago M9 (drevesa zrastejo le do 3,5 m visoko in rabijo  oporo vse življenje (kol ali privez ob žico - kot špalir. Pri tej podlagi je lahko problematičen voluhar, ki lahko močno prizadene ali celo uniči korenine. Pri srednje bujnih podlagah  M7 ali MM106 drevesa zrastejo do 4,5 m visoko. Od srednje bujnih podlag bi dali prednost vsekakor M7 podlagi (še zlasti na težjih tleh), ker je odporna na fitoftoro (gniloba koreninskega vratu).

Za ekološko pridelavo oz. čim manj škropljenja so za sajenje bolj kot stare sorte primernejše nove odporne sorte (te sorte jablan so odporne le proti škrlupu, nekatere tudi proti plesni., se pravi so odporne le proti nekaterim boleznim in ne proti vsem. Sort, odpornih proti škodljivcem, žal še ni.


Odločitev za izbor starih sort ali novih odpornih sort sadnih sadik pa je seveda vaša.
Za komentiranje se prijavite