Ose in sršeni – v vrtu koristne, pa vendar tudi nevarne žuželke

Na vrtu nas pogosto zmotijo ose in sršeni, še posebej, če je v bližini zrelo sadje ali so na mizi sladke pijače in hrana. Te žuželke so sicer miroljubne, a kaj hitro postanejo napadalne, ko so razdražene ali kadar branijo svoja gnezda.

Koristni, a tudi nevarni insekti

Ose (Vespidae) so velika družina kožokrilcev. Le-ta združuje nekaj najbolj znanih predstavnikov os, kot sta navadna osa in sršen, skupno pa vanjo uvrščamo preko 5.000 vrst. Za svoj zarod družno skrbijo in v kolonijah izvajajo delitev dela med reproduktivnimi ter nereproduktivnimi osami.

Tam, kjer se ose nahajajo, ni težav z drugimi žuželkami, kot so na primer muhe, sadni škodljivci, hroščki, gosenice, metuljčki in drugi škodljivci. Zato skorajda lahko trdimo, da so ose koristne žuželke. Pa vendar je potrebna velika opreznost v primeru občutljivosti na osje pike. Preden kakorkoli postopamo proti njim, moramo znati ločiti za človeka škodljive insekte od tistih, kateri nam ne želijo hudega.

Osam prijajo visoke temperature ozračja

Kot večina žuželk so tudi ose hladnokrvne živali, zato visoka temperatura in zračna vlaga še dodatno povečata njihovo aktivnost in s tem tudi agresivnost.

Ko se počutijo ogrožene ali ko pičijo, sprostijo v okolico posebne hormone, ki povečajo agresivnost drugih os v bližini.

V obdobju visokih temperatur se jim ne približujmo, saj bi s tem izzvali njihovo obrambno obnašanje, ki se običajno konča s pikom.

Želo os je gladko, zato ga po piku z lahkoto izvlečejo in žrtev znova pičijo. Pri večini ljudi pik povzroči le bolečino in rdečico, v posameznih primerih pa lahko pride tudi do zatekanja ali hujše alergijske reakcije.

Kaj vemo o osah?

So plenilske žuželke.
Hranijo se z različnimi žuželkami, poleti raje izberejo cvetlične nektarje in zrele sadeže.
Na sadežih povzročajo izjede, kjer pride do gnitja.
Gnezdijo v zidnih razpokah ali v deblih že odmrlih dreves.
Osir, ki je zgrajen iz sline in ostankov prežvečenega lesa in lubja mlajših dreves, doseže premer do 30 cm. V njem živi do 10.000 os.

Ko osa napade

Ose načeloma niso napadalne. Napadejo le, ko branijo gnezdo ali jih fizično ogrozimo. So zelo moteče, če jih je veliko, takrat pride do pika.

Odrasle ose so rastlinojede, saj se hranijo z medičino, sadjem in drugimi sladkimi snovmi. Zato nas obletavajo, medtem ko jemo ali pijemo.

Paziti moramo, da ose s hrano ali kozarcem ne zanesemo v usta, saj je pik v ustno votlino nevaren tudi za tiste, ki niso alergični. Pik namreč lahko povzroči zatekanje dihalnih poti. Pik ose načeloma ni nevaren, če se ne pojavi alergijska reakcija. Mesto, kjer nas piči osa, hladimo in z uporabo gelov za oskrbo po pikih zmanjšujemo bolečino, pri alergijskih reakcijah pa uporabljamo antihistaminik in v primeru anafilaktičnega šoka adrenalin.

Kadar nas osa piči v bližini svojega gnezda, se moramo od tam čim prej odmakniti. Ose namreč zavohajo osji strup na žrtvi, kar jih lahko vznemiri.

Čeprav nekaj posameznih os učinkovito preženemo, pa jih kmalu nadomestijo sorodnice, ki jih je v enem osirju zelo veliko.

Če ose videvamo vsak dan, je to prepričljiv znak, da je osir nekje v bližini našega doma. Najbolje je, da nekaj nepovabljenih gostov pri gostiji pustimo pri miru, nato pa natančno spremljamo njihov odhod. Prav gotovo jih bo večina poletela proti svojemu domu.

Kaj vemo o sršenih?

Spadajo v družino os, čeprav so od njih precej večji. Samice so nekaj večje od samcev.
So plenilske žuželke različnih manjših žuželk. Ko so samice oplojene, začnejo stikati za drugimi žuželkami, gosenicami, metulji, čebelami in gradijo prava gnezda.
Svoje satje zgradijo večnadstropno.
Svoje ličinke krmijo največ z mesom drugih ličink, same pa se hranijo z nektarjem in sadnimi sokovi jabolk, grozdja, jagodičja, sliv in hrušk.
Entomologi pravijo, da je strup sršena kar 1,7 – 15-krat šibkejši od strupa čebel.

Sršeni (Vespa crabro) lovijo čebele le izjemoma, kajti 90 % njihovega ulova predstavljajo muhe. Čebele v naravi celo pogosto naredijo panj poleg gnezda sršenov, saj so ti odlično zagotovilo, da bo panj varen. Če pa so vendarle nadležni in delajo škodo na sadju, jih je koristno odstraniti.

Alergije naraščajo

Uradni podatki za Evropo in Slovenijo navajajo, da so ljudje vse bolj podvrženi alergijam, saj so v zadnjem desetletju v bolnišnicah zdravili sedem krat več obolelih zaradi alergijskih reakcij kot desetletje pred tem. Med njimi so tudi alergije po pikih žuželk, ki so med najpogostejšimi vzroki preobčutljivostnih reakcij.

Pri ljudeh z alergijami so nevarni piki v mehkejše dele telesa ali predel glave, predvsem v vrat in ustno votlino, ko lahko zaradi zatekanja pride do oviranega dihanja. V takih primerih lahko sledi tudi hujša slabost in je potrebno zdravljenje v bolnišnici.

V kolikor sumite na preobčutljivost za pike os, čebel ali sršenov, se posvetujte s svojim zdravnikom.

Ste vedeli da imajo sršeni in ose drugačen strup kot čebele?

Strup ose in sršena je skoraj enak, čebelji pa je povsem drugačen. Če je nekdo preobčutljiv ali je razvil alergijo na osji strup, bo podobno reagiral tudi ob piku sršena, lahko pa ne bo doživel nobene reakcije ob piku čebele.

Testi za alergijo se izvedejo le, kadar je za potrebe imunoterapije potrebno identificirati, po kateri vrsti insekta je nekdo dobil reakcijo.

Pri zdravih ljudeh pa se testiranja ne izvaja, saj se alergija lahko razvije kadarkoli. Trenutno negativen teste ne zagotavlja, da človek alergije ne bo razvil v prihodnosti.

Gnezda so lahko tudi že prave umetnine

Družbene ose (Vespinae) gradijo večnadstropna gnezda (osirje) iz papirju podobnega materiala. Podobno tudi predstavnice družine Polistinae, kjer je gnezdo iz ene vodoravne plasti celic, obešene na ozkem peclju.

Lončarke (Eumeninae) gradijo vrčasta gnezda iz blata.

Zaradi gradnje gnezd jih srečujemo tudi v bližini naših bivališč, vrtičkov in nasadov.

Nahajališča gnezd

Največkrat sršenja in osja gnezda (osirje) najdemo na ostrešjih, podstrešjih, dimnikih, lopah, najdemo pa jih tudi v razpokah med stenami in celo v oknih, na kozolcih, drevesih in tudi v starih deblih.

Včasih pa zgradijo osir tudi globoko pod zemljo, kjer gradijo satje v več nadstropjih. Tak osir je veliko težje najti, kot pa nekje na vidnem v bližini bivalnega okolja. Vendar, če smo pozorni in ose opazujemo, jih vidimo ko vletavajo in izletavajo v luknjico v tleh (zemlji / trati).

<div>Pri osjih gnezdih se jasno vidi celice, osir ima videz satovja (foto levo), pri sršenjih pa je notranjost dodatno zaščitena z zunanjo plastjo in se celic običajno ne vidi (foto desno).</div>

Pri osjih gnezdih se jasno vidi celice, osir ima videz satovja (foto levo), pri sršenjih pa je notranjost dodatno zaščitena z zunanjo plastjo in se celic običajno ne vidi (foto desno).

Kako varno odstraniti nevarne osirje

Sršenja in osja gnezda se je smiselno znebiti takrat, kadar se ose in sršeni preveč namnožijo in postanejo moteči za naše bivanje. Odstranitev je smiselna, ko je gnezdo na za naše bivanje nevarni lokaciji, kot je poleg okna otroške sobe ali spalnice ali ob balkonskih vratih oz. vratih terase. V kolikor smo mi sami ali pa kdo od naših najbližjih alergičen na pik ose, moramo osir obvezno ostraniti, saj bi bil morebitni pik lahko smrtno nevaren.

Najučinkovitejše je zatiranje v zgodnjih jutranjih urah, ob nižjih temperaturah, ko so živali manj aktivne, ali pozno zvečer.
Takrat naj v bližini ne bo drugih ljudi, poskrbimo, da se umaknejo tudi štirinožni prijatelji.
Pri odstranjevanju gnezda se je smiselno zaščititi s čebelarskimi ali katerimi drugimi zaščitnimi oblačili.
Gnezdo najprej dobro popršimo z insekticidom, nato pa se umaknemo in pustimo delovati 24 ur.
Če naslednji dan aktivnosti v gnezdu ne zaznamo, ga odstranimo z lopatico ali nožem.
Spravimo ga varno v vedro in nato sežgemo.

Odstranimo le osirje, ki nas ogrožajo

Zelo pomembno je, da se omejimo zgolj na zatiranje os in sršenov, ki so v bližini naših domov ali so zgradile gnezdo na ali v stavbah. Nikakor pa ne izganjamo živali, ki se pojavljajo prosto v naravi, saj se njihovim pikom lahko izognemo.

Uporabimo učinkovita sredstva

Za eliminacijo gnezda uporabimo aerosol, ki je namenjene zatiranju os in sršenov. Uporabimo aerosol Effect proti osam in sršenom, insekticid za takojšnje uničenje in z dolgotrajnim učinkom:

Biocid uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in podatke o proizvodu.

Omogoča pršenje od daleč, celo z varne razdalje. Tako pršimo iz varne razdalje in nismo izpostavljeni razdraženim insektom, ki bi nas lahko pičili.
Posebna formula dveh aktivnih snovi, permetrina in tetrametrina, povzroči takojšnje uničenje nadležnega mrčesa, neposredno ob stiku.
Deluje v nekaj minutah. Že v manj kot 10 minutah je sredstvo 95 % učinkovito. Nekaj minutah kasneje pa zagotavlja 100% učinkovitost.
Pred uporabo je izdelek potrebno dobro pretresti. Pri pršenju ga držite v čim bolj navpičnem položaju.
V osje gnezdo pršimo 5 sekund, v sršenje pa 10 sekund, nato pa se za nekaj minut umaknemo od gnezda in pustimo sredstvo delovati.
V primeru dežja je potrebno ponovno pršenje.
Ne pršite po ljudeh, domačih živalih, hrani, opremi za pripravo hrane in jedilnem priboru.

Testirana učinkovitost

Effect Proti osam in sršenom se je na terenskih testih izkazal za odlično sredstvo, ki zagotavlja 100% učinkovito delovanje v manj kot 15 minutah, medtem ko tudi še v 24 urah ni zaznati aktivnosti okoli gnezda.

Biocid uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in podatke o proizvodu.