Klop nima
oči, ima pa zato visoko razvit olifaktorni organ v prednjih nogah, ki žival
opozarja na bližajočega gostitelja.
Človeka oz. svojega gostitelja zazna po
toploti in gibanju - vonj in sapa
potencialnega gostitelja namreč pronicata skozi miniaturne pore v ščetinah tega
klopovega organa. Izbrati mora le primeren trenutek, da preskoči na svojo žrtev
in se je oprime z bodicami na svojih sprednjih nogah. Ko preskoči na svojega
gostitelja, pa lahko zelo enostavno pleza navzgor po koži svoje žrtve, saj ima
dvojne kavlje na svojih osmih nožicah.
Večinoma išče mesta, kjer je koža tanjša; pod pazduhami, na zadnji strani kolenskega sklepa ali v dimljah, da lahko vanjo zapiči rilec – svoj prehranjevalni organ. S posebno snovjo, ki jo vbrizga v svojo žrtev, rano omrtviči, saj le-ta vsebuje toksin. Nevarnost za ljudi pa prihaja ravno iz teh žlez, z izmenjavo njegove snovi v krvni obtok svojega gostitelja. V primeru okuženega klopa, le-ta od svoje prejšnje žrtve okužbo s to snovjo prenese na novega gostitelja.
Klopovega ugriza ne čutimo
Klopi imajo žleze z izvodilom ob ustih, ki izločajo poleg encimov in zaviralcev strjevanja krvi še anestetik. Zaradi toksinov, ki jih vbrizga v gostiteljevo rano, klopovega vboda niti ne začutimo. Dlje časa, ko je okužen klop prisesan na svojega gostitelja, več je možnosti, da se okuženi patogeni prenesejo v krvni obtok novega gostitelja, zato je potrebno klopa čimprej odstraniti (nekje v roku 24 ur).