Že en sam klop nam lahko spremeni življenje za vedno

Slovenija sodi v sam vrh z okuženimi klopi v Evropi. Zato je možnosti, da nam klopi že na travniku za hišo ali v bližnjem gozdičku prenesejo nevarno bolezen, še toliko več. Klopi so namreč zajedavci, ki se prehranjujejo s krvjo živali in ljudi. Nevarni pa so zato, ker lahko prenašajo bolezni, ki so jih dobili od prejšnjega gostitelja.

Poleg tega, da prenašajo bolezni, imajo klopi tudi izjemno hitro razmnoževanje, kar povečuje tveganje za srečanje z okuženim posameznikom. Zato je ključnega pomena, da se ob vsakem obisku narave ustrezno zaščitimo pred klopi ter redno pregledujemo svoje telo po vrnitvi domov.

Spomladi klopi oživijo

Slovenci smo zelo aktivni v naravi. Ne le s sprehodi po bližnjem gozdu ali s hojo v hribe, temveč tudi z delom na domačem vrtu. Povsod pa nas lahko presenetijo klopi. Klopi čez zimo otrpnejo in spomladi, ko se vreme otopli, se zbudijo. Ker so zajedavci, za svojo rast potrebujejo gostiteljevo kri, zato na žrtve prežijo med majem in oktobrom.

Klop za preobrazbo med posameznimi fazami potrebuje obrok krvi. Ker je njihov življenjski cikel izjemno dolg, so zelo učinkoviti pri prenašanju bolezni.

Klopi se najraje zadržujejo v vlažnih listnatih gozdovih z gosto grmičasto podrastjo. Vse pogostejši pa so primeri, ko se s klopom vrnemo kar s svojega vrta ali iz bližnjega parka! Na svoje žrtve čakajo v podrasti, kjer splezajo nanje. Pri tem poiščejo mesto, kjer je koža najbolj mehka in prekrvavljena, na primer za ušesi, pod pazduho, na dimljah, dlaneh, lasišču ali stopalih. Ker ima klopova slina anastezijski učinek, vboda navadno ne čutimo.

Kako nas klop lahko okuži

Klop nima oči, ima pa zato visoko razvit olifaktorni organ v prednjih nogah, ki žival opozarja na bližajočega gostitelja. Človeka oz. svojega gostitelja zazna po toploti in gibanju - vonj in sapa potencialnega gostitelja namreč pronicata skozi miniaturne pore v ščetinah tega klopovega organa. Izbrati mora le primeren trenutek, da preskoči na svojo žrtev in se je oprime z bodicami na svojih sprednjih nogah. Ko preskoči na svojega gostitelja, pa lahko zelo enostavno pleza navzgor po koži svoje žrtve, saj ima dvojne kavlje na svojih osmih nožicah.

Večinoma išče mesta, kjer je koža tanjša; pod pazduhami, na zadnji strani kolenskega sklepa ali v dimljah, da lahko vanjo zapiči rilec – svoj prehranjevalni organ. S posebno snovjo, ki jo vbrizga v svojo žrtev, rano omrtviči, saj le-ta vsebuje toksin. Nevarnost za ljudi pa prihaja ravno iz teh žlez, z izmenjavo njegove snovi v krvni obtok svojega gostitelja. V primeru okuženega klopa, le-ta od svoje prejšnje žrtve okužbo s to snovjo prenese na novega gostitelja.

Klopovega ugriza ne čutimo

Klopi imajo žleze z izvodilom ob ustih, ki izločajo poleg encimov in zaviralcev strjevanja krvi še anestetik. Zaradi toksinov, ki jih vbrizga v gostiteljevo rano, klopovega vboda niti ne začutimo. Dlje časa, ko je okužen klop prisesan na svojega gostitelja, več je možnosti, da se okuženi patogeni prenesejo v krvni obtok novega gostitelja, zato je potrebno klopa čimprej odstraniti (nekje v roku 24 ur).

Kako klopa odstranimo

S tanko in špičasto pinceto je potrebno klopa zagrabiti čim bližje njegovi glavi (in ne za trebuh) ter potegniti naravnost navzgor. Ne smemo ga naoljiti, mazati z vazelinom ali s katerokoli drugo maščobo, saj se začne dušiti in s tem utegne izločiti še več sline in morebitnih virusov/bakterij.

Klop nas lahko okuži

Slovenija sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. Zelo razširjeni sta okužbi z najbolj nevarnima boleznima pri nas, meningocefalitisom in lymsko boreliozo.

Lymska borelioza je v Sloveniji daleč najbolj pogosta bolezen, ki jo prenašajo klopi. Razširjena je po vsej Sloveniji. Povzročajo jo bakterije, ki se imenujejo borelije. Proti lymski boreliozi pri ljudeh cepiva ni. Od okužbe do prvih znakov lymske borelioze lahko mine od nekaj dni do enega meseca po okužbi. Na koži se pojavi neboleča rdečina, ki se širi navzven in oblikuje krog, ki na sredini bledi in je kot kolobar. Ni nujno, da se razvojni krog pojavi na mestu vboda. V primeru močnejše okužbe se razvojni krogi lahko pojavljajo po celem telesu. Lahko je samo eden ali jih je več. Že v času kožnih sprememb ali pa v prvih mesecih po izginitvi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Če bolezen ni zdravljena takoj, lahko zdravstvene težave povezane z okužbo izbuhnejo šele po več letih po dejanski okužbi. Lymska borelioza se zdravi z antibiotiki. Simptomi okužbe pa se lahko zelo uspešno lajšajo tudi z naravnimi sredstvi.

Letno pri nas zabeležimo več kot 6000 novih primerov bolezni in smo glede na incidenco, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija v svetu.

V letu 2024 je bilo do vključno 16. tedna 339 prijav obolenja z lymsko boreliozo. Zbolelo je 176 žensk in 163 moških. Najvišja stopnja obolevnosti je bila v goriški statistični regiji (64,2/100.000 prebivalcev), sledita gorenjska (20,5/100.000 prebivalcev) in obalno-kraška statistična regija (19,3/100.000 prebivalcev). (Vir: NIJZ)

Vsako leto v Sloveniji zabeležimo več kot 6000 novih primerov bolezni in smo glede na incidenco, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija v svetu.

Klopni meningoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. V prvem tednu so znaki klopnega meningoencefalitisa (poimenovano tudi meningitisa) podobni znakom gripe (glavobol, vročina, bolečine v mišicah) in ko človek meni, da je že skoraj ozdravel, nastopi druga faza, ki prinaša resne težave (visoka temperatura, močni glavoboli, slabost, bruhanje, tresenje rok in jezika, včasih tudi motnje zavesti in zbranosti.)

Približno 1% okužb je smrtnih. Okoli 10 – 20 % obolelih pa ima trajne posledice, kot so ohromitve, težave s sluhom, govorom, ravnotežjem, motnje spomina in koncentracije. Zdravila ni. Možno pa je preventivno cepljenje, ki ga je potrebno obnavljati med 3 do 5 let.

V letu 2024 je bilo do vključno 16. tedna prijavljenih 7 obolenj s klopnim meningoencefalitisom. Zbolelo je pet žensk in dva moška. Najvišja stopnja obolevnosti je bila v primorsko-notranjski statistični regiji (1,9/100.000 prebivalcev), sledita koroška (1,4/100.000 prebivalcev) in pomurska statistična regija (0,9/100.000 prebivalcev).

VIR: NIJZ

Najboljša zaščita pred klopi je preventiva

Ko gremo v naravo (vrt, travnik, gozd, hribe) je torej zelo pomembno, da se proti klopom zaščitimo. Nosimo dolga, po možnosti svetla oblačila, hlače zatlačimo v nogavice in si nadenemo pokrivalo, med delom na vrtu pa obujemo visoke gumijaste škornje.

Klope nam v dom lahko prinese tudi kakšna žival, celo hišni pes ali mačka. Zato je pomembno, da jih primerno zaščitimo in redno pregledujemo. Za zaščito sebe in naših domačih živali je smiselno, da na vrtu uničimo možna prebivališča oziroma gnezdišča klopov. Trato redno kosimo in ne puščamo visokih rož ali skupin rož na trati.

Za dodatno zaščito, ki je skorajda nujna, se poškropimo tudi s sredstvom proti klopom:

Effect Protect Repelent proti klopom:

dermatološko testiran

primeren za vso družino, tudi za mlajše otroke (od 3 let dalje)

lahko se uporablja tudi skupaj z losjonom za sončenje

omogoča do 7 ur zaščite pred klopi

Več o izdelku

Izdelke EFFECT PROTECT za zaščito pred klopi in komarji lahko kupite na spodaj navedenih prodajnih mestih:

Trgovine široke potrošnje: Tuš, Mercator, E.Leclerc
DIY trgovine: Merkur, Bauhaus, Obi, Živex, Topdom, Inpos, …
Vrtni centri: Kalia, Eurogarden, Vrtko, …
Kmetijske zadruge po vsej Sloveniji
Spletne trgovine: Merkur, Mercator Center Tehnike, mimovrste.com

Za komentiranje se prijavite

boris196060

09/06/2022, 17:21

vendar pa mora biti klop OKUŽEN,kar pa je relativno malo verjetno,saj sem sam v vsem življenju imel veliko njegovih ugrizov,vendar nikoli nobene okužbe,nobene bolezni,ko pa,če pa do tega pride,pa je prava katastrofa,zato je potrebna izjemna previdnost,da do tega nikoli ne pride!