Kako pridelati dober krompir

Kolobar in gnojenje

Krompir je botanično v sorodu s paradižnikom, papriko, jajčevcem in nekateri novejšimi vrtninami, kot so pepino, perujska, volčja, andska jagoda (jabolko). 

Potreben je vsaj dvoletni kolobar. Na rastlinskih ostankih, ki vedno ostajajo v tleh, prezimijo tudi vse težave krompirja. 

Svetujem, da v jeseni pred sajenjem krompirja posejete oljno redkev, morda v mešanici z belo gorjušico in meliorativno redkvijo. Če imamo v kolobarju kapusnice, pa dodajte še facelijo, sončnice in ajdo. Ta kombinacija smrdi nekaterim talnim škodljivcem, ki bodo zato naredili manj škode.

Tudi izbor gnojil za krompir je poseben. Ima visoke potrebe po kaliju, zahteva rahlo in vlažno prst med vso sezono. 

Zato so zanj prava organska gnojila. Med njimi je zagotovo najboljša izbira organsko gnojilo Plantella Organik K.  Vsebuje naravne sestavine z dodatkom kalija, ki ga sicer organska gnojila nimajo dovolj.

Najbolje je zemljo za sajenje krompirja pripraviti vsaj 14 dni pred nameravanim sajenjem. Organik K potresite tik pred končno pripravo in ga zadelajte v tla 20 cm v globino. Tako bo na razpolago celotnemu koreninskemu sistemu.

Pred sajenjem krompirja pa ne smemo apniti, saj je potem veliko več krastavosti.

Nakaljevanje gomoljev in sajenje

Za uspešno rast in tudi boljše zdravstveno stanje med rastjo potrebuje krompir hiter, enakomeren vznik. To pa je možno le, če je ob sajenju zemlja dovolj topla, gomolji pa nakaljeni. Zemlja naj ima vsaj 8 ^oC ali še več. Saj se vam na vrtu nikamor ne mudi. 

Posebej sorte, ki jih sadite za skladiščenje, ne sadite prezgodaj, kar nima nobenega smisla. 

14 dni pred sajenjem gomolje nakalite. To naredimo v svetlem in zmerno toplem prostoru. Temperature naj bodo okoli 15 - 18  ^oC. V tem primeru bodo kalčki idealni do 1 cm dolgi, močni in čvrsti.

Velja mišljenje, da lahko prve kalčke brez posledic oberemo in bo naredil nove. To res velja. A vedite, da samo prvi kalčki dajo čvrsta, močna stebla, na njih pa zdrave gomolje. To pa je pogoj za dober pridelek in tudi zdrave rastline. 

Naslednji kalčki so šibkejši, naredijo več stebel, na njih pa sicer večje število drobnih gomoljev. Tudi odpornost teh rastlin poleti je veliko slabša.

Izbor sort

Za zdrav pridelek izberite ustrezne sorte. Sama bi na prvo mesto postavila odpornost sorte. Mnogi še vedno ne vedo, da ima Slovenija odličen žlahtniteljski program krompirja. 

Večina novih slovenskih sort je tolerantnih, nekatere pa so tudi odporne na krompirjevo plesen in nekatere viroze.  

Tudi velikost gomoljev je pomembna za zdravje rastline, posebej, če ste pri sajenju prehitri in vas preseneti še kakšen pozen mraz. 

Zato naj bodo gomolji za sajenje srednje veliki, z okoli 5 (pet) dobro razvitimi in nagnanimi očesi. 

Vedno je tudi bolje, če semenski material kupite vsako leto znova. Krompir je še vedno z zakonodajo dobro reguliran, čeprav bi po mojem mnenju moralo biti še strožje, zato pomeni certificiran semenski material le manjše tveganje za pojav bolezni, tako viroz kakor glivic.

Nekaj nege je potrebno tudi med rastjo

Namakanje v času oblikovanja gomoljev bo preprečilo steklavost, pojav, ko se gomolji nočejo skuhati. Z osipavanjem preprečimo, da bi gomolji postali zeleni. 

Za koloradskega hrošča je značilno, da je slab letalec. Do posevka se premika bolj po tleh kakor z letenjem. Zato je kolobar dobra obramba. 

Če sadite krompir samo na sosednjo gredo, naj bo med njima jarek, ki ga prekrijte s folijo, v tem jarku jih bo veliko obtičalo. Hrošče lahko pobiramo tudi tako, da pod rastline postavimo rjuho ali kaj podobnega in rastlino samo močno stresemo. Večje površine ekološki kmetje tudi posesajo. Uporablja se sesalec za listje. 

Zadnji dve zadevi sta možni samo, če rastlina ni pregnojena z dušikom in ima dovolj kalija, zato svetujem uporabo Plantella Organika K in predvsem, če ste uspeli ohraniti prve kalčke na semenskem materialu.